leila.

Bodite svobodni, ne da bi bili lahkomiselni. Bodite plemeniti, ne da bi bili naivni. Bodite bistroumni, ne da bi bili nečimrni. Bodite srečni, ne da bi bili samozadovoljni. Bodite močni, ne da bi bili tiranski. Bodite samozavestni, ne da bi bili arogantni. Temeljito pretehtajte, vendar naj vas to ne ustavi pred akcijo. Bodite pogumni, vendar pa bodite tudi previdni. Pojdite daleč, vendar ne prestopite meje. Izvršujte, vendar ne do točke brezupne obsedenosti. Celo najboljše stvari lahko postanejo breme, če jih je preveč. Celo najhitrejši avto ima dober zavorni sistem. Celo najvišje leteče letalo ima kolesa za pristanek. Visoko letenje nima velike vrednosti, če se nikoli ne vrnete na zemljo. Tecite in potem počivajte. Vzletite in potem spet pristanite, da lahko ponovno vzletite morda še višje. Vaša ogromna energija vas lahko ponese samo, če jo v zadostni meri ukrotite in postavite za njo svoj cilj. Pojdite za dobrimi stvarmi, a ne dopustite, da vas zvežejo. Premikajte se v neomajni smeri in uživajte v polnosti življenja.

Evo, danes bo zgleda vožnja z motorjem šla k vragu. Namreč najavili so se obiski...tako sem ravnokar spekla marelične žepke...pač nekaj malega za posladkat...nekaj je ja treba dati na mizo, ali ? No ja, ni ravno nujno, ampak taki so vzorci iz primarne družine. Navada je pa, kot vemo, železna srajca.... Malo sem zajadrala...Namreč hočem povedati to, kako mi ni preveč všeč, če moram prestavit plane, ki se jih blazno veselim...in po katerih čutim blazno potrebo. Tako je - danes čutim pravo pravcato potrebo, da se vsedem na mojega Elija in jo nekam mahnem. Jap, plan je bil Rogla, pa postanek v 'najini' simpatični gostilnici v Slovenskih Konjicah. Tam je res lušno...vsi so prijazni, tako domače vzdušje je....Ker so pa prisotni lepi spomini, je še toliko lepše.... Ta moment sicer moram priznati, da imajo ti spomini na nekoga še vseeno en tak grenki priokus...Ampak čas zaceli vse rane...baje...saj bo....vem, da bom kmalu zopet pridobila na čustvenem ravnotežju... No, upam, da so jo tokrat vremenoslovci pihnili mimo in bo vikend če že ne sončen, pa vsaj brez dežja...Bom pa takrat nadoknadila današnje plane glede furce... Yes, še nekaj mi je kapnilo! Ta vikend je moto zbor pri B.D. Ravno prav, namreč Leila potrebuje ODKLOP!!! Hmmmm...a me mora pačasi začenjati skrbeti??? Namreč zadnje čase Leila nekam pogosto potrebuje odklop! Ah, ne.......samo svojo ptico v duši hrani...na tak ali drugačen način...

A je kdo mogoče informiran, ali bo v bližnji prihodnosti kakšno predavanje oz. seminar na to temo???

Človeku ostane nedopovedljivo več v duši, kot se mu prelije v besede. Dostojevski Izziv je v tem, da ostaneš to, kar si, v svetu, ki te poskuša narediti takšnega, kakršni so vsi drugi...

Danes pa komaj čakam, da odpeketam iz tlake. Pa ne zato, ker bi tako strašno trpela, - danes je prav fino, ko ni šefice - ampak zunaj je sonček...In moj Eli že nestrpno čaka, da ga zajaham in da skupaj zapleševa po neskončnih cestah... Pa kaj, če me grlo boli za znoret...pa kaj, če se počutim, kot da bi me nekaj zgazilo...pa kaj, če me popoldan načeloma čaka en kup dela....ptico v duši je treba nahranit, pa tudi, če je ta hrana med drugim vonj po bencinu... In kje bova z Elijem predla? Morda me zapelje obujat spomine...na Roglo...in obljubim si, da ne bom žalostna...včeraj sem se namreč odločila pohoditi žalost v očeh...ne bom si zopet dovolila solza, ker jih je bilo preveč...pravzaprav se bom potrudila, da bo moje počutje ravno kontra temu....jap, hvaležna bom za vse čudovite trenutke sreče, radosti, veselja, ki sem jih preživela z njim...pa čeprav za hudičevo kratek čas...hvaležna, da je zopet prebudil otroka v meni...hvaležna za zopet prebujeno strast, poželenje, hrepenenje... " Vedno srečaš prave ljudi ob pravem času, le namen srečanja ne določaš ti. Ko daš, dobiš, ko učiš, se naučiš." By K., 26. 05. 06 Bauc, hvala ti !

Globoko v našem telesu živi Duša. Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam. Pa ne le to, vemo tudi, kaj je v njej. V njej, prav sredi nje, stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse, kar čutimo mi. Kadar nas kdo prizadene, ptica v duši vsa potrta caplja naokrog. Kadar nas kdo ljubi, veselo skaklja in poletava gor in dol, sem ter tja. Kadar nas kdo pokliče, skrbno prisluhne, da bi videla kakšen klic je to. Kadar se kdo jezi na nas, se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči. Kadar pa nas kdo objame, se ptica v duši tako navduši, da kar raste in raste, dokler nas vseh ne zapolni. Tako dobro ji namreč dene, kadar nas nekdo objame. Globoko v nas živi Duša. Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam. Ni ga bilo še na svetu človeka, ki ne bi imel duše. Prižge se tisti hip, ko se rodimo in nas nikoli ne zapusti, niti za en sam, samcat hip ne - dokler živimo. Kakor zrak je, ki ga dihamo, od trenutka, ko prvič vdahnemo, do trenutka, ko zadnjič izdihnemo. Iz česa, se sprašujete, je ptica, ki prebiva v naši duši? Sliši se čudno, ampak je res... iz samih predalčkov. Predalčkov, ki jih ne moremo kar tako odpreti, saj je vsak zaklenjen s posebnim ključem. Le ptica jih lahko odklene. In kako to stori? Oh, čisto preprosto... s svojo drugo nožico. Na eni, kot smo že povedali, stoji; z drugo, s tisto, ki jo ima spodvito pod perutjo, ko počiva, pa obrača ključe predalčkov, ki bi jih rada odprla. Predalčkov je veliko in v njih je vsemogoča šara... Včasih lahko ptici prišepnete, katere ključe naj obrne in katere predale naj odklene. Zaželite si, recimo, molčati, in ji to sporočite... In ptica vam rade volje ustreže in odpre predalček za molk. Vsako občutje, ki se nas dotakne, je shranjeno v svojem predalčku, zato jih je nešteto: - eden za srečo in eden za žalost, - eden za zaupanje in eden za sumničavost, - eden za upanje in eden za brezup, - eden za potrpljenje in eden za nestrpnost, - je predal za ljubezen in predal za sovraštvo, - še celo lenoba je pod ključem in domišljavost tudi. Posebno skrbno je zaklenjen predalček, ki hrani naše najgloblje skrivnosti - in komaj kdaj se odpre. Včasih se ptica, muhasta kot je, odloči kar po svoje in odpre predal z žlobudravščino. Takrat govorite in česnate, ne da bi to sami zares hoteli. Ali pa se trudite, da bi koga potrpežljivo poslušali, pa presneti ptič potegne ven predal z nestrpnostjo, in sogovorniku nataknjeno sežete v besedo. Včasih proti svoji volji postanete ljubosumni, in drugič ste ljudem v napoto, čeprav bi jim radi pomagali. Ptica v duši nas pač ne uboga vedno in nam tu in tam kakšno zagode. Ampak, saj sami veste... vsakdo je malo drugačen. Nič čudnega, ko pa v vsaki duši stanuje malo drugačna ptica. Če pri vas najraje odpira predal zadovoljstva, ste sebi in drugim v veselje. Če pa pogosto odpira predal z jezo, pa je ravno obratno. Ptica, ki se slabo počuti, odpira same take predale da se slabo počutite tudi vi. In ptica, ki se dobro počuti, odpira predale zadovoljstva in dobro se počutite tudi vi sami. Nadvse pomembno je, da ptici v duši čim skrbneje prisluhnemo... včasih nas namreč kliče, pa je ne slišimo... Ko bi vsaj tu in tam - morda v kakšni tihi noči, ko vse spi, prisluhnili ptici v duši, ki nam šepeče... če bi ji prisluhnili s srcem... Nekateri jo slišimo ves čas. Drugi skoraj nikoli. Tretji spet - enkrat samkrat v življenju... (Zgodba o ptici, izraelska pisateljica Michal Snunit)

Hm....ljudje smo zanimiva bitja... Sploh je zanimivo opazovati ljudi....in ob tem nič kolikokrat ugotoviš, da je besedna in nebesedna komunikacija nekoga prekleto neskladna.... Jap, govorica telesa je hudičevo zanimiva zadevščina...

To, kar si, zadostuje in je dovolj čudovito, če bi le znal vedno res biti ti - iskreno in odkrito. x

Taoizem zna biti zeloooo interesantna zadeva....Sploh je interesanten njihov pogled na spolne radosti, recimo: 1. Moški bi se naj spolnosti predajal po 60.letu čim manj, ali pa da vsaj, ko preseže ta leta, čim manj ejakulira(verjetno je jasno, da to zaradi prevelike izgube energije, ki moškega totalno izčrpa) 2. Ženska bi pa naj prenehala oz. se čim manj predajala vaginalni spolnosti že okrog 45. leta 3. Baje je za sploh moškega v zrelih letih, ženska, ki še ni rodila, pravi božji dar...prav tako je božji dar prevej mlajša ženska od moškega...in to zaradi njenega prefinjenega jinga(ženske energije), s katero se moški napaja in revitalizira... Evo, to je samo nekaj malenkosti....Več o tem pa kdaj drugič. Jaz pa meljem, ali bi se bilo potemtakem dobro spustiti...(čaki, da preračunam...aha, idealna razlika moški-ženska je torej 15 let....)v lov za kakim 47-letnikom...???

Trgam te, ljubezen, kakor ti trgaš mene... Preklinjam te, sovražim te, ljubezen, kakor ti sovražiš mene... Izgubljam te, uničujem, zavijam te v temo, ljubezen, kakor si ti zavila mene... Ubijam te, ljubezen, ubijam! kakor si ti ubila mene... A ti si - cela, čista, neomadeževana. Jaz sem...Jaz - nič več poznana. x

Končno mi je uspel podvig in pacam skupaj svoj brlogec oz. kotiček... Upam, da bom nekaj časa vztrajala pri pisanju....čeprav, kolikor poznam svojo naravo, da me kar na lepem prvotno nenormalno navdušenje spusti... Ok, bom poskusila presenetit samo sebe...pa da vidimo!