Mičo

Cavansit: http://www.mindat.org/min-921.html Pentagonit: http://www.mindat.org/min-3152.html Ja, kemično sestavo imata enako in sta polimorfa istega minerala.

Čist uradno od organizatorke (Saše): sejma ne bo sploh.

Prosim, bodi malo "prijaznejši" in uredi svoje misli. Najprej "Rad bi slišal in dojel, kaj je temu kakšna referenca" nato pa se iz tega dalaš norca. Pravzaprav iz mene. Ker se imaš še kar nekaj za naučit, ti prilagam tole gradivo iz NTF, ki obravnava Pohorje. Celotno gradivo je na tejle povezavi: gradivo I in ga je pripravila Meta Dobnikar (in ni njena teorija). Kratek povzetek: Razširjenost magmatskih kamnin v Sloveniji V Sloveniji so magmatske kamnine razširjene na Pohorju, v Karavankah in v ozkem pasu osrednje Sloveniji od Idrije, severno od Ljubljane, proti Celju, na Kozjanskem in Bohorju ter v okolici Grada na Goričkem. Osrednji del Pohorja tvori veliki granodioritni batolit, ki se je vtisnil v pohorski metamorfni masiv. V okolici Cezlaka na Pohorju nastopa še globočnina gabrske sestave – čizlakit. Granodioritni masiv se proti severozahodu nadaljuje v predornino dacit. Omenjene kamnine sekajo številne pegmatitne in aplitne žile. Vse kamnine so oligocenske do spodnjemiocenske starosti (20–17 milijonov let). V Karavankah najdemo granite, granitporfirje in sienogranite v katerih so številni vključki bazičnih kamnin (gabro) ter tonalit. Vse kamninske različke sekajo številne pegmatitne in aplitne žile. Graniti in sieniti so triasne starosti (~244–216 milijonov let) in tonaliti oligocenske starosti (24–23 milijonov let). V pasu osrednje Slovenije nastopajo v glavnem srednjetriasne (~200 milijonov let) predornine: porfir, keratofir, diabaz in bazalt. V okolici Grada na Goričkem so manjša telesa pliocenskega (~4 milijone let) peridotita. Nikoli se ne vtikam v "energijske" teme o kristalih, le kadar kdo napiše kako "nepravilnost" o geologiji ali mineralih. In to z dobrim namenom. Se pa vedno najde kak para-geolog, ki prebere neke tekste, ki so mu trenutno dostopni, in se je pripravljen prerekati o čemerkoli, pa naj je to razumel ali ne.

Jaz se iz tegale teksta (ali vprašanja) bolj malo znajdem, mogoče se strelka bolje... Ker poskušam odgovorom na kakšno cvetko dodati vsaj osnovno referenco, rad zraven pripnem članke iz wikipedije - zato, da pokažem, da bi si tam lahko prebral vsak, ki ga stvar zanima, in ker so tam objavljene trditve praviloma citirane (na dnu pod "notes"). Pravzaprav zato, ker niti pod razno ne bom šel skenirat člankov in jih pripenjal zraven odgovora samo zato, da odgovorimo na enostavno vprašanje: ali so brušeni kamenčki od swarovskega iz stekla ali iz kristala (kremena). Sicer pa to firma pove že na svoji spletni strani... Ok, reference, vsaj dve. Ivan Gams: Acta geographica Slovenica, 48-2, 2008, 185–254 The Pohorje mountain range, young mountains with prevailing metamorphic rocks and dacite, continues to uplift above the igneous laccolith in the area of the rapid rising asthenosphere in the transition to the Pannonian basin also due to changes in temperature and, resultantly, of the density of uplifting dacite- and other intrusions which have not metamorphosed the surrounding sediments... Mirijam Vrabec: nekje, 2009 (ne da se mi, žal) - PS Aja, v Večerju je nekaj podobnega: članek Nekje v obdobju krede so se med bližajočima se Evropsko in Jadransko (Afriško) ploščo zaradi subdukcije (podrivanja) dokončno zaprli vsi morski bazeni. Ker pa sta kontinenta kljub temu nadaljevala s približevanjem, se je ta konvergenca na območju Vzhodnih Alp, h katerim prištevamo tudi Pohorje, kompenzirala tako, da se je oblikovala nova, intrakontinentalna subdukcijska cona. Ob njej so bile kamnine skorje, ki so vsebovale tudi izvorne gabre in bazalte, v smeri proti jugovzhodu podrinjene vse do globine zemeljskega plašča. Kasneje pa so bile s pomočjo procesa tektonske ekstrakcije ponovno dvignjene na površje, kjer jih danes lahko vidimo in proučujemo...

Swarovski is the luxury brand name for the range of precision-cut lead crystal glass and related products produced by Swarovski AG of Wattens, Austria.

http://www.collecta.si/

http://www.ruby-sapphire.com/images/kashmir_sapphire/india_corundum_map.gif Andhra Pradesh • Anantapur, Khammam, Krishna, Kurnool, Nellore, Visakhapatnam in Warangal districts • Guntur district: Rubini • Bellary district: Zeleni safirji Assam • Nongryniew, Khasi Hills: čisti brezbarvni korundi Bihar • Neznana točna lokacija: heksagonalni kristali korunda z železovimi oksidi Karnataka (vključno z Mysore) • Bangalore, Bellary, Chikmagalur, Chitradurga, Coorg, Hassan, Kolar, Mandya, Raichur, Shimoga in Tumkur districts Kerala • Travancore district Madhya Pradesh • Betul Orissa • Kalahandi in Balangir districts Rajasthan • Udaipur district Tamil Nadu • Kangayam-Karur-Palni območja v Coimbatore, Madurai in Tiruchirapalli districts • Salem district Tole je pa še ena (sicer stara) knjiga o mineralogiji Indije, ki je zastonj za dol-potegnit: POVEZAVA

Najlažje je, da v Mavrici ali pa podobni trgovini kupiš Purol (pasta za ročno poliranje kovin). Nekaj ga stisneš na staro krpo in dobro zdrgneš.

Srebro se zaradi H2S v zraku (vodi, hrani, ...) z žveplom veže v srebrov sulfid, ki je črn. Recept za čiščenje "sterling" srebra (zlitina z bakrom) je alufolija + soda (ali sol) + topla voda; reakcija poteče takole: 3Ag2S + 2Al --> 6Ag + Al2S3 Soda (oz. sol) je "slani most" za to reakcijo, ki je pravzaprav galvanski člen, kjer se na eni strani aluminij oksidira in na drugi strani srebro reducira. Alumini pa se uporablja zato, ker "bolj privlači" žveplo. Kopel odstrani samo črn srebrov oksid, srebra samega pa ne raztaplja. Seveda je možno, da je bil prej močno oksidiran.

Vzorci (moji) so bili zeleni in prozorni, večina pa zaradi veliko vključkov (in razpok) le prosojna.

Zeh. Mislim, da je obsidian, zato je steklo v //. Fotka je nikakva in jaz ne vidim geode s kristali, zato sem napisal, kaj se mi zdi, da je. Ker sem kar nekaj podobnih že videl. Po naključju prav iz Kosova. Rečnik je naveden kot referenca, ker v knjigi "Nahajališča mineralov v sloveniji" piše o najdbi prosojnih kosov zelenega obsidiana z vključki. Zepo se je z njim pogovarjal na sejmu, lepo, jaz pa sem primerke iz tega nahajališča analiziral. O obsidijanu smo si dopisovali v tejle temi (par objav navzgor je povezava):

Na oni nikakvi sliki se vidi kos /stekla/, ki v sredini ni tako zelo razpokan, zato je prozoren, zato izgleda kot geoda. Kje pa ti vidiš kristalno rast?!

Našteješ kar nekaj nahajališč in kar nekaj popolnoma različnih mineralov, le barva ostaja ista - le ta pa je najbolj ne-indikativna za kakšno določevanje... Za začetek povej: Ali ima ta mineral kakšne ploskve (npr. kocke, romba, je brez)? Kakšen je lom (raven, steklast, ...) Če imaš možnost poskusi določit trdoto (npr. z noževo konico in na koščku stekla). Fotografija (v fokusu in < velikost znamke) je seveda ravno tako dobrodošla. S tem bi lahko ovrgli vsaj te ostale, ki si jih naštela. Aja, pa nahajališče je še kar pomemben podatek. Brez tega je primerek pač samo še en kamen...

Obsidian

Ahati resnično zapolnjujejo votline, ki so nastale zaradi volatilov (neke pasme lahkohlapnih komponent v talini, ki preidejo v plinasto stanje pri dovolj nizkem tlaku), vendar se proces kristalizacije začne šele, no, enkrat po ohladitvi magme, metamorfov ali tufov. S silikati nasičena voda prihaja zaradi meteorne vode, ki na svoji poti v globino izlužuje kremen in ga nato ob primernem Eh-pH razmerju izloči iz sistema v praznih prostorih, e.g. plinskih veziklih. Prva plast, ki se odloži na stiku s prikamnino, je ponavadi zelena in vsebuje veliko železa zaradi razpadanja rogovače in/ali avgita v primarnem materialu, nato pa pride, zavisi od raztopine, ki doteka v "geode", do odlaganja kalcedona ali pa do pravega kristaliničnega kremena, ki počasi zapolnjuje "geodo" od zunaj navznoter. Če se posamezni vezikli tvorijo v še duktilnem materialu, so ponavadi razpotegnjeni in imajo lahko ogromne dimenzije - npr. Brazilski z ametisti. Proces ponavadi ne poteče do konca, zato je veliko ahatov "votlih" in tvorijo prave geode. V sami kamnini so lahko zapolnjeni z vodo, saj rastejo iz s kremenico nasičene vode (kremenice), v večini primerov pa se je ta proces že ustavil (no, najkasneje takrat, ko ga izkopljejo). Glavna fora prodajalcev pa je, če lahko izvrtajo luknjo, ahat napolnijo z vodo, in ga nato lažje prodajo.

Vodna para nima s fluidnimi vključki nobene zveze; pravzaprav tudi s kristali ne, navsezadnje rastejo iz raztopine, ne iz plinov. V Tržiču (in drugje) predvsem Kitajci prodajajo biterminirane kremene iz sedimentov (karbonatov), v katerih so opazne libele (ki jih obkrožijo z nagravžnim rdečim flumastrom): tekočinski vključek s plinastim mehurčkom. Tekočina je zelo pogosto zmes ogljikovodikov (tudi na naših nahajališčih), mehurček pa njihova plinasta faza. Kristali kristalijo iz raztopine, za ta tip kremenov pa je značilna tudi oknasta rast (zaradi energijsko ugodnejših mest rastejo hitreje na robovih kot v sredini ploskev + površinska napetost ogljikovodikov na večjih površinah, ki omejuje rast). Ker se to dogaja pri povišanem tlaku in temperaturi, je bil celoten fluid vključka pri pogojih kristaljenja v tekoči fazi; pri atmosferskih pogojih (kot jih opazujemo sedaj) pa v vključku pride do frakcionacije: ločita se tekoča in plinska faza. S segrevanjem kristala in ugotavljanjem temperature utekočinjenja plinastega vključka lahko tudi ugotovimo temperaturno območje, pri katerih je kristal kremena obrastel tekočinski vključek (to je najpogosteje v območju t.i. naftnega okna, med 70 in 170°C). No, tekočinski vključek pogosto ni voda in plinasti mehurček ni zrak (da ne bi prišlo do takšnih nesmislov kot npr. v knjigi Dragulj M. Jerška: Plinasti vključki so vključki zračnih mehurčkov ... (p.60)). Kristal (v primeru zgoraj opisanih kremenov!) le obraste raztopino, v kateri raste.

Bolj prosojni kot prozorni (če zakompliciram: prozorni so, ko se vidi skozi njih, prosojni pa, ko skozi njih prehaja svetloba, vidimo vključke po celotnem kosu (tudi debelejšem), če ga postavimo pred vir svetlobe). Niti ne vem, kaj bi lahko pogledali na njemu v laboratoriju na faksu... rentgen na njemu ne bo deloval, mogoče zbrusek, s katerim bi poiskal OHA (Obsidian Hydration Analysis), samo če je primerek "svež" tudi tega ne bo. Ga bo potrebno kar zdrobit in kam drugam poslat...

Sploh je pa ime teme beden. Recimo kateri kristal ali pa kateri mineral ali pa kaj podobnega - saj o tem govori ta tema. Kamni so tko... no, nedefinirani. Prodniki, no, savski šodr. Kot da bi zlatarju rekel tiste tvoje kovine tam zadaj...

Moje pasme človek...

Stvar dobre reklame...

V bistvu je berile težje določevati kot se zdi - Be namreč preiskovalne metode ne zaznajo, le Si in Al (deluje na elemente težje od kisika). Na oko je pa to stvar interpretacije. Jaki geologi... kaj pa trdota za začetek pa to - vsaj na flaši od pira bi lahko kdo poskusil. Po moje na sejmih ni prozornega obsidiana ker ni zanimiv - če je obdelan, so vsi prepričani da je fake, če pa je surov je pa grd. Pač kos stekla... prodajajo pa se primerki iz Liparskih, ki so ali črni ali pasastni sivo-črni, ki tudi vsebujejo 1-2 mm velike mehurčke, v črnih okrogle in v črno-sivih razpotegnjene oblike. Mehurčke bi lahko ločil po sestavi plinov, ki so noter. Ker pa to ni tako enostavno, je mehurček samo mehurček. Navsezadnje je skoraj vse današnje steklo brez mehurčkov, ne vez zakaj tega pri fejkih ne znajo naredit... Mogoče zaradi ulivanja namesto brušenja... Primerek je bil dejansko analiziran, tako smo tudi dobili vsebnost vode v njem. Narejenih je bilo več vzorcev na dveh različnih ustanovah, s "slepimi probami". Ne. Zdaj je tam avtocesta.

Mehurčki v t.i. mavričnih ipd obsidianih so resnično majhni. V ostalih so lahko tudi veliko večji - v Dramljah, v bližini nahajališča ahatnih geod, smo tako našli prozorne zelene do 2kg kose obsidiana. Seveda smo takoj pomislili na nekakšen odpadek iz neke steklarne, vendar je glede na ogromne vključke kristobalita in na vsebnost vlage cca 0,5% verjeten samo obsidian, pol centimetra velikim plinskim mehurčkom navkljub (ref. A.Rečnik - Nahajališča...). No, zelena barva stekla je že malo čudna, najnaravnejša je modra; tako imamo v bivši Jugoslaviji v bližini Kosovske Mitrovice manjši kamnolom perlita (preperina obsidiana), v katerem so stranski odpadek (kot npr. novodobni Apache tears) do pol kubičnega metra veliki kosi prozornega še kar modrega obsidiana (ref. jaz - Geološki vijesnik). Nekateri ste ga uspeli občudovati tudi na prejšnjem tržiškem sejmu pri šiptarju mrkega pogleda, a je zaradi svoje nenaravne barve verjetno odbil vse potencialne kupce. Škoda. No, ne mehurčki ne prozornost ne barva niso referenca za pristnost obsidiana - to je le vsebnost vode, ki je v vsakem primeru pod 1%. Tako vsebnost ima pa le še kak češki moldavit. Ker pa je vprašanje glede nekega obeska, na katerem nihče ne bo preiskušal nekih analiz, bi na pristnost sklepal glede na kraj nakupa in tudi na denar...

Obsidian may contain patterns of gas bubbles remaining from the lava flow, aligned along layers created as the molten rock was flowing before being cooled. These bubbles can produce interesting effects such as a golden sheen (sheen obsidian) or a rainbow sheen (rainbow obsidian).

To je samo rešitev predloga od: To je zato, ker je Hinterlechner, v nasprotju z Nikitinom, med osnovanjem študijske zbirke v Ljubljani (iz tega nastane univerzitetna) spremljevalni katalog naredil po nemškem vzoru - Slovenci nismo imena prevzeli po χλωρος, ampak po nem. Chlorit. In obdržala se je njegova varianta... smešno? No ja, pa že. Z Razingerjem sva se kar dobro poznala zato mi je jasno, kakšen je bil njegov domet ´92.

Če prav razumem, je on tako ali tako zagovarjal varianto z A, ne pa obeh... Po referenci te sprašujem le zato, ker se tudi jaz sprašujem, kako težo je takrat imela Razingerjeva beseda... Replika v kosu? OK. Chloros: originalen zapis je χλωρος (pa tole ni cirilica, vem, saj nisem retardiran, napiši v originalu), pa stara grščina ni isto kot ta danes (ok, tudi italijanščina ni latinščina, a ne, zato ne bom napisal, da poznam razliko med klasično in polklasično izgovorjavo zato ker sem bil parkrat v Trstu...(in to je CINIČNA ŠALA, DA NE BO KDO KAJ SPET DRUGAČE RAZUMEL)). Po izvoru imena klorit me sprašuješ prav ti, Matjaž Bogdan, čeprav ne vem zakaj. Moj odgovor pa vključuje: 1. grški izvor imena, iz katerega izhaja 2. latinsko ime, katerega so povzeli 3. Nemci, iz katerih smo večino imen povzeli tudi Slovenci. Bodi vesel za celotno kronologijo imena - saj sem napisal le, kako pride v slovenščino, ne pa le kje je izvor. Ker se potem ekspresno prestavimo na definicijo klorita, ti priporočam g. Googla: rezultat iskanja. In resnično klorit ni več ime minerala (no, že več let...) Sam sem prav iz juga, zato vem, kje se uporablja hlorit - v Sloveniji že ne. In res, s tem nimam problemov. Mogoče se le malo bolj trudim s slovenštino (tudi tole s slovnično napako je cinična šala). (zadnji odstavek potem izpustim, ker je XXXX - pravzaprav pa tule sploh nisem imel debate z njem... nateg...) Kaj je že bilo... aja, z izzidom novega slovarja je dovoljena uporaba obeh izpeljank: avanturin in aventurin. Hvala.