Mičo

Tudi COBISS pozna le ti dve izdaji. Mislil sem na primerke kremena iz Crngroba, kjer so ´črni mineral´v knjigi oklicali za hematit. Prva preiskava pa je pokazala, da je brookit. Primerke hematita poznam, menda imajo tudi kvazi ime - rutilohematit. O njih je izšel tudi članek, kjer jih podrobno opisujejo (Intergrowths of Rutile and Hematite [AmMin 39:319]). No, vseeno rutila ne vsebuje, ampak gre za preraščanje (slovenski prevod ni ravno ustrezen). Kakor se spomnim, v recenziji to ni omenjeno. Bom pa seveda še enkrat preveril. S to kritiko nisem mislil samo na Minerale na slovenskem. Tudi v Draguljih Mihe Jerška najdemo, naprimer, pod sliko pakistanskega topaza podnapis ´morganit, rožnati beril...´ Prav tako v Grafenauerjevi knjigi beremo ´kasiterit najdemo v pegmatitnih žilah....´ In tako naprej v neskončnost. S tega vidika se mi je zdelo smiselno omeniti članek v Proteusu, kjer avtorica povzame trenutno! veljavne razdelitve in ugotovitve. Tudi v mineralogiji znanost napreduje, še posebno odkar so jim izumili metode za raziskave.

O temi literatura: Fran Tućan je objavil svojo ´Specijalno Mineralogijo´ pri Državni štampariji Kraljevine Jugoslavije, leta 1930. Leta 57 je nato pripravil še "popravljeno" izdajo. Upam, da misliš na drugo izdajo, ki pa je vseeno ´malo zadaj´. Za geologe je "zakon" pravzaprav Grafenauerjeva ´Sistematska mineralogija´, 1977, ki je, v nasprotju s Tućanovo, celo recenzirana (recenzent Jože Duhovnik). Seveda je uporabna le z vsemi (ročnimi) popravki do danes. Dana in Strunz klasifikacijo je potrebno dokaj dobro poznati, da ne delamo nepravilnih zaključkov. Glede kremena si nista v nasprotju, kakor bi to lahko sklepali iz Zepovega zapisa, le minerale grupirata na podlagi različnih lastnosti (kemizem, struktura, ...). Za posamezen mineral pa je resnično vseeno, kako so ga razvrstili, pomembo postane pri asociiatih in pri razlagi nastanka določene paraganeze (združbe) mineralov. To pa tukaj ni aktualna tema. Večina enciklopedičnih virov je problematična prav iz vidika nepopravljanja. Malokdo je namreč prebral recenzijo Mineralov na slovenskem, ki je izšla kmalu po izzidu knjige, in kjer so navedene vse napake, ki sta jih (nehote) naredila avtorja. Tako se še vedno najdejo ´strokovnjaki´, ki me prepričujejo, da je tisto črno na kremenu pri Crngrobu resnično hematit.

Mislim, da bi bilo tudi zate koristno branje. Predvsem zaradi poimenovanja in korektne razdelitve sistema ahat/jaspis/kalcedon.

Je kdo v novem Proteusu prebral prispevek Ane Hinterlechner-Ravnik o ahatih?

Ta Klaproth je bil res nesrečna oseba. Na novo je določil skoraj 20 mineralov, od katerih ni poimenoval nobenega. Vedno piše le: ...the phosphate was first distinguished chemically by M. H. Klaproth, in 1784, and it was named pyromorphite by J. F. L. Hausmann in 1813. Drugič rajši ne bom več brskal.

Pardon, moja napaka. Klaproth leta 1797 le analizira primerke, ugotovi kemično sestavo in da je to povsem nov mineral, različen od barita. V svoji objavi mu še ne da imena, poimenuje pa ga resnično Werner leto kasneje. Oba pa izhajata iz vlaknastih modrikastih kristalov iz Pennsylvanije. Kako sta se to zmenila je pa njuna stvar.

Glede imena sem bil malo v zadregi: navsezadnje ga je lahko poimenoval tudi italijanski mineralog, mu dal neko lokalno ime in potem izhaja iz "siciljanščine" ali "kalabrijščine". Poimenoval ga M. H. Klaproth leta 1797 v svojem delu Beitrage zur Chemischen Kenniniss der Mineralkorper, II, pgs. 92-98 in to na podlagi primerkov iz Bell's Mill, Bellwood, Blair Co., Pennsylvania, USA. Italijani nimajo nobene veze s tem in je že kar prav izvor v latinščini. PS Z brušenjem sem mislil na praktično nošenje tega kamna. Da brusijo tudi sadro, kalcit, dolomit in podobne žajfe mi je znano, samo za koga? Verjetno da se pokaže znanje brusilca. Ki, če je dober, lahko obrusi praktično karkoli.

Nastaja predvsem z evaporacijo v zaprtih sapka pogojih, skupaj z baritom in anhidritom Ba/Ca [sO4]. Z baritom tvori tudi trdno raztopino; tako je v celestinu Ba prisoten kot mineral, ne kot element. Drugače pa je na sejmih najpogostejši modri celestin iz Madagaskarja in belo-modri skupaj z žveplom iz Poljske,... čez prst pogledano pa poznamo okrog 600 nahajališč. S trdoto 3-3,5 pa je brušenje bržkone jalovo početje. PS je ortorombski - bipiramidalni, ne rombični Te izpeljave imen je dobro preveriti, še posebej je avtorjem vseeno latinsko / grško - včasih tudi italijansko, ali pa tudi angleško... coelestis je drugače neka italijanska spačenka

Izraz je caelum, caeli in pomeni nebesa (v religioznem smislu) in nebo (v naravoslovju) caelestis (prid.): nebeški; tudi kot samostalik: bog, tisti, ki stanuje v nebesih Caelum non animum mutant qui trans mare currunt Tisti, ki prečkajo morje, menjajo nebo, ne dušo. (Horacij, Epistles I.xi.27) Kaj veš, mogoče ti tile prevodi pridejo prav pri naslednji knjigi...

tuf = pepel slika = bazalt

Je torej preveč naivno, če predpostavim: kristal kremena + kristal aktinolita = prasem ametist + citrin = ametrin kremen + muskovit = avanturin itd... ?

Prav tako v istih trgovinah še nisem videl kristalov z vključki aktinolita. Če pustimo ob strani obrušene, kjer je indentifikacija pravzaprav nemogoča. Veš kaj me zanima: glede učinkovanja in uporabe. Če uporabimo ta primer: kremen z vključki aktinolita in pa kremen in aktinolit. Dva v enem proti dvema različnima. Je v tem kakšna razlika? PS Zadnjič sem pozabil odgovorit - razviti kristali kremena z vključki, ki so znani tudi pod imenom prase, prihajajo tudi iz Elbe, prav tako s hedenbergitom, in iz Maroka.

Kljub temu da je najbolj znani prasem iz Serifosa = kremen + hedenbergit.

S tem imam kar nekaj težav, saj ne vem za nobeno tako klasifikacijo, ki bi bila v veljavi, še posebej ne v splošni. Mislim, da je tudi na področju gemologije v veljavi mineraloško poimenovanje, vsaj po obeh knjigah, ki sta izšli v zadnjem času, sodeč. Zakaj imam s tem težave? V enem od svojih odgovorov navajaš, da je delovanje kamnov pogojeno z njihovo kemično sestavo, simetrijo itd. (mislim, da je to v izgubljenem delu objav). Teoretično lahko tako nekomu priporočiš npr. kamen z imenom prasem, ki pa, kot vidimo, zajema zelo širok spekter različnih mineralov in, roko na srce, definira le zelen kamen?! Mislim, da tole potrebuje kakšno boljšo razlago.

Ime izhaja iz grške besede prason, por (Allium ampeloprasum) po domače, zaradi očitne barvne podobnosti. V ne-slovenskem govornem področju se ponavadi uporablja beseda prase. Prasem na Britannici Prasem na Wikipedii Ostala imena (sinonimi): Edinite; Prasem; Prasio; Prasius Ime prase se je v osnovi uporabljalo za zeleno obarvane kvarcite (kamnina, ne mineral). Več kot stoletje je bilo ime rezervirano le za mikro kristalne različke kremena značilne zelene barve, v zadnjem času pa so tako poimenovali tudi kristale kremena s podobnim barvnim odtenkom. Sedaj je le oznaka za barvo kremena - če je "porovo" zelen, je prasem. Zanimivost: Lepo razviti kristali iz otoka Serifos v Grčiji, ki jih mineralogi imenujejo prasem, so obarvani zaradi vključkov hedenbergita.

Zepo, okrog Črne so bojda lepi tereni. Fantje pravijo, da je tisti kos granita zraven Črne potencialen tudi za odprta pegmatitna gnezda, kar bo prvovrstna najdba, saj jih na severnem delu Pohorja do zdaj ni bilo. Imej tudi to v mislih! V tem primeru bo kakšna možnost tudi za roževec, da ga uvrstimo na seznam v Sloveniji najdenih primerkov.

Sem našel še on-line članek in ga prilagam, da se zagotovo pogovarjamo o isti stvari. American Mineralogist Kakor si že omenil, je v zadnjih 20 letih število novih mineralov močno naraslo. Predvsem je to posledica novih metod v mineralogiji, ki omogočajo tudi kemične raziskave na nanometrskem nivoju. Izjava o Fe in Ti ionih kot razlogu za obarvanost se prvič pojavi v obdobju 1890-1930 (pa pustimo tele pomešanosti in to) in se vleče še vse do danes (očitno), kar pa je res podobno srednjemu veku - prepisovanje in ponavljanje naučenih dogem. Meni osebno in tudi mojim znancem, ki so bolj hands-on pri tej temi ni znano, da bi kdorkoli do sedaj, tudi pri nas, opravil relevantno analizo razloga obarvanosti. Objava recenziranega članka (to pomeni, da ga preberejo še najmanj trije v svetu priznani neodvisni strokovnjaki iz tega področja po izboru revije, in ga nato ustrezno popravijo) kot rezultat večletnega dela, kjer so vsa dejstva podkrepljena z dokazi in opisom dokazovanja - je zame res s poskusi podkrepljena trditev. In če enepar tisoč geologov, mineralologov /priznanih v svetu in tudi pri nas/ piše in uči , da sta vključena železo in titan - je zame -preprost naučen stavek, ki ga ponavljajo za svojimi učitelji. Mislil pa sem resno, če je komurkoli znana kakšna raziskava, ki je pokazala na ione, bi jo želel vsaj prebrat. Ker nisem -kar vidim -to verjamem, vseeno pa je potrebno ohraniti zdravo pamet, kajne? In vsakemu pride pomoč prav.

Zame je kar razlika, če preberem z dokazi in poiskusi podkrepljeno trditev ali pa preprost stavek: to je tako. Še nikjer pa nisem zasledil, zakaj bi ga obarvala železo in titan oziroma nisem zasledil dokaza za to. Če obstaja, se priporočam!

Sem poskusil še na googlu, pa "durmortierite quartz" očitno ni ravno popularen. O rožnatem kremenu sem dobil članke od Janeza iz American Mineralogist -a. Post je pravzaprav namenjen Tadeju, če se je že pozanimal pri prof. Herlecu.

Zepo, masivnega modrega kremena z durmortieritom, ki ga omenjaš, ne poznam. Edini poznani (s sinonimi blue quartz, Blauquarz, Lazurquartz, Lazurquarz, Saphirquarz, Saphyrquarz, Sapphire Quartz itd.) je prav tako plav, ampak zaradi vlaknastih vključkov magnesioriebeckita ali crocidolita. Misliva isto? Pa to je že druga tema...

"Rožnati kremen" oz. "roževec" je rožnati različek kremena, ki ga ponavadi najdemo v masivnih agregatih znotraj pegmatitnih žil. Posamezni kosi lahko dosegajo metrske velikosti in več 100 kg. Kljub temu so prve kristale našli šele leta 1959 v Minas Gerais-u, Brazilija. Kristali z dosedaj edine lokacije dosegajo do 4 cm, izjemoma več. Roževčeva rožnata barva je posledica nanometrskih vlaknastih vključkov minerala dumortierita (Al, Fe 3+)7 [O3 BO3 (SiO4)3]. Predhekerska tema, po moje še vedno aktualna...

V postu pravi: odgovorili so mi... po moje je to samo poskus fonetičnega zapisa. Špansko je "cuarzo".

Pamet mi pravi, da s "kvarz-c" misli kvarz/kvarc.

Pohorje je samo metamorfno, kar pa še ne pomeni, da je nujno staro. Nasprotno, sodijo med "mlajše" kamnine v Sloveniji.