Mičo

Ne vem kako je, ampak pri veliko imenih je znano, iz česa so izpeljana, npr. vsa imena, kraji itd. Klorit ni več vrsta minerala ampak le še ime skupine mineralov - no, pa to si lahko poiščeš v katerikoli bazi. Je ime, ki se uporabi za vse zelene reči, ki se jih ne da določiti - tako smo imeli v zadnjem času kar nekaj dilem med objavljanjem tekstov, ali naj uporabimo skupni izraz klorit ali le najznačilnejše minerale (klinoklor, chamozit, cookeit) ali pa vsakič narediti orientirano rentgensko analizo, ki bo dala kvantitativne deleže... kakor si verjetno opazil v tekstih, smo ostali pri kloritu, ker so analize včasih nemogoče (npr. pri vključkih v kremenu - fantomih itd.) Ime klorit ima koren v grški besedi chlōros, chlōritis (zelen, zeleni kamen). Pri slovenskem poimenovanju smo se oprli na nemško besedo Chlorit, oni pa na latinski chloritis, ki so ga enostavno prevzeli od grkov (1794). Kaže da koreni kar držijo, s h-jem pa se mogoče izgovarja če si slučajno malo bolj iz juga (kjer tudi kemija postane hemija...) Predvsem lahko primerjamo zanesljivost reference.

Da se bomo razumeli napiši še kdaj in kje, če ne nima smisla.

No, si ga pač dobil ko je ravno prišel nazaj iz .me Koren besede pa že v prejšnjem komentarju, je pa iz a venture in zagotovo ne iz avanture... Mogoče je pa to rešitev: če se počutiš bolj pustolovsko mu rečeš avanturin, če si pa samo srečen, pa aventurin...

No, na faksu se ne uporablja nobena od teh dveh oblik, ker pač ne gre za vrsto minerala ampak za vključke sljude v kremenu... pa kakorkoli so že temu kadarkoli kdorkoli rekli. Če ti Uroš reče avEnturin, je to njegovo osebno mnenje in ne mnenje geološke stroke. Ker smo rešili dilemo o "prvem zapisu" se lahko posvetimo imenu: beseda av×nturin pride iz italijanske a ventura, ki pomeni - samo trenutek - evo: ventura f: 1. knjižno usoda, sreča: buona, cattiva ventura dobra, zla sreča 2. (dobra) sreča 3. knjižno naključje, slučaj: andare alla ventura zanesti, zanašati se na srečo; mettersi alla ventura tvegati, spustiti, spuščati se v nevarnost 4. zgodovina vojska najemniška četa (14.-16. stoletje); capitano di ventura kondotjere; soldato di ventura najemnik Ime pa dobi po "srečnem odkritju" aventurinskega stekla v 18 stoletju, ki ima podoben optični efekt. Av×nturin naj potem a venturo postane: no, kakor vam drago. Samo ne več prijaznih tet kregat, kako nimajo pojma itd.

No, v bistvu je vseeno. Geološki terminološki slovar sta izdala Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (kamor tudi Herlec spada) in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sedaj je uradno oboje: avanturin in aventurin.

citat 1: Ker prikazuješ, kot da smo si začeli v zadnjem času izmišljati nova imena, te obveščam, da je ime avAnturin za ta kamen uporabljal že Žiga Zois. Mimogrede - velja nepisano pravilo, da se v mineraloškem jezikoslovju ime nekega kamna uporablja v obliki, ki je bila v našem prostoru prvič zapisana. In prvič je bilo zapisano avanturin. Torej si je naknadno nekdo izmislil ime avEnturin in ne obratno. citat 2: Ime avEnturin uporabljajo ezoteriki in laiki. Gre za izpeljanko iz tujke (ital. ventura - slučajen, neenakomerne oblike). Glede imen pri nas velja, da je pravilna tista oblika imena, ki je bila za označbo nekega kamna v našem jeziku omenjena prvič. In ta kamen je Žiga Zois prvi imenoval avAnturin. To obliko imena uporabljamo tudi geologiji. citat 3: Ne gre za različna kamna. Naši prodajalci pač vztrajno uporabljajo napačno ime. Slovenska oblika imena tega kamna je avanturin. Geološki terminološki slovar (POVEZAVA) dopušča obe možni varianti: avAnturin in avEnturin, ker ne gre za samostojno vrsto minerala, ampak za sljudo in kremen: mineralogija tako obravnava dva minerala in ne enega, zato ime ava|enturin v mineralogiji ne obstaja (Tućan tu pač ni referenca). Teženje s Zoisem je že malo neumestno (mogoče ker se ponavlja), ker se tudi pod razno ne uporablja imen v obliki kot so bila prvič zapisana... zeh... medlice in svetlice, cinkove in bakrove in svinčeve... wohajniti in boksiti... Ta razlaga s poimenovanjem tudi pod razno ne pije vode. Izjava "v mineraloškem jezikoslovju ime nekega kamna uporablja v obliki, ki je bila v našem prostoru prvič zapisana" NE DRŽI! Pred sabo imam sicer tekst od Razingerja (Pirit, Begunje 1997) kjer se ukvarja s slovenjenjem imen, toda z njim se lahko le strinjam: uporabljamo IMA ime, ki se nato ustrezno sloveni: "...zamenjati je potrebno - razen v imenih - tudi tuje črke z našimi...". In Dana (Dana, 1837, 341, "Syst. Min. 1st Ed."), dokler je še seznam vključeval razne varietete, ga je objavil z E-jem. OK, to naj bi bil prijazen tekst, katerega namen je samo malo razjasnit dilemo. Tadeja pa v morebitni repliki prosim za referenco o Zoisevem zapisu in o mineraloškem poimenovanju. Da ne bi po nepotrebnem poučevali neuke ljudi o stvareh, ki ne držijo.

Rhodochrosite commonly occurs as a primary gangue mineral in moderate- to low-temperature hydrothermal veins, also in high-temperature metasomatic deposits and sedimentary manganese deposits or as a late stage hydrothermal mineral in pegmatites, especially lithiophilite-bearing ones. Rodohrozit je jalovina, ne pa pomembna ruda, pa s krasom nima veze. Aja, še starejša tema, v kateri je govora o španski besedi "cuarzo": Stara tema BTW, nekaj korundov iz Prilepa ipd. je na voljo tudi tule: Dragi kamni

Seveda je mišljen diopsid, da ne bo kake pomote.

http://www.tulane.edu/~sanelson/images/feldsparcomp.gif Glinence se poimenuje po temle trikotnem diagramu, saj jih praktično nikoli ne najdemo v "čisti" obliki ampak kot trdno raztopino vseh treh komponent. Ortoklaz - albit serija se imenuje alkalni glinenci (navpično) in serija albit - anortit plagioklazi (vodoravno).

Trivia: čizlakit poimenuje Vasilij V. Nikitin, univerzitetni profesor na ljubljanski Univerzi, kateri je prišel v Ljubljano po uspešni karieri na uralskih in sibirskih rudnikih. Umrl je med obema vojnama, je pa učenec slavnejšega Fedorova, po katerem se imenuje preiskovalna metoda v optični mikroskopiji.

Žirovski je sedimentnega nastanka e.g. rečni nanosi, v katerih je potekla "redukcijska celica" ob tem pa je prišlo do koncentracije bakra inu tudi urana. Mislim, da tudi v linku piše: "sedimentna nahajališča itd. imajo pogosto izvor v granitu..." Drugače pa si o žirovskem preberi več v nahajališčih tipa "red beds" - peščenjakih - čeprav je oruden samo zeleni del... hec, ne? No, pegmatiti imajo ponavadi povečano vsebnost urana zato ker so diferenciati od granita. Mežica pa žal nima čist nobene veze z uranom, ima pa s PAL-om... preglej v Geologiji izpotopne analize Pb... Metoda določanja z uran-torijem ni isto kot uran-svinec... razlike so predvsem v tem, kaj meriš: "materinske" ali "hčerinske" produkte razpada (nimam pojma kako se tole reče v slovenščini). KEr sem len, bom rajši dal link: uran - thorij uran - svinec

Kaj, a nisi rekel, da si predelal vso literaturo za geologijo iz faksa? Drugače pa, ja, ima povečane vsebnosti urana in zaradi tega tudi povečano "sevanje" [...many rocks and soils, especially those containing granite, are more radioactive than most ...]. Ma dajte si sami prebrat, če koga res zanima... GRANITE

Granit ima praviloma povečano "naravno ozadje" zaradi svojega nastanka. Ampak nič izven naravne porazdelitve...

V vžigalnikih je tole

A res, 29? Na začetku jih je bilo krepko več... Je boljš nič kot pa tako... ene par člankov, ki so jih vključili noter zajebe celo knjigo - če lahko temu rečemo članek. Čist konkretno so to npr Barit in kalcit na slovenski obali (447) ali pa seveda Žolta druščina z Boštanjevega griča... WTF?

"Rečnikovo" knjigo Nahajališča mineralov v Sloveniji je napisalo 34 avtorjev, muzejsko Scopolio pod naslovom Mineralna bogastva Slovenije pa 53. Sam kakšnih

Edini kamnolom v okolici Jezerskega, kjer je mogoče najti kalcitne kapnike (in tudi druge reči) je kamnolom lehnjaka Jezersko. Res pa je, da tam ni ne duha ne sluha o aragonitu. Slikov(it/n)e povezave: Stran Občine Jezersko Wiki Foto galerija

Je izključno pegmatitni mineral. The name is taken from that of the Amazon River, from which certain green stones were formerly obtained, but it is doubtful whether green feldspar occurs in the Amazon area.

Zgornja je maksila. Upam, da tale ni Pavle. Pes.

Eh, ker je določevanje zaradi rekristalizacije problematično, se večina poslužuje makroskopskega poimenovanja. Tradicionalno se črnim rožencem (btw črni so zaradi velik organske snovi) pravi lidit - v sedimentologiji. Seveda to ni poseben različek al kakorkoli - v mineralogiji. Hec, ne? Jap, ena večjih dilem je izvor kremenice za rožence. Spikule spongij so pravzaprav v manjšini, saj je koral ino morskih gob proncentualno v ocenih napram radiolarijem veliko manj... no, vseeno moramo poiskati izvor kremenice tudi za radiolarije... trenutno najverjetnejši je terigeni vnos v oceane (drugo ime za - ne vemo). Ja, res je, barva (tukaj črna) nam o kamnu ne pove nič. Tako kot še mnogokje...

Steklo in dva roženca. Ker imamo radi imena, jima bomo rekli lidit.

By-the-way odgovor na zelo star komentar: Quartz Clock

quote: ... Po mednarodnih pravilih nomenklature se mineral... In ta pravila veljajo tudi pri nas... hec, ne?

Ponovno sem prebral recenzijo in hematita ne omenja. Je pa res, da avtorja ta stavek zapišeta v knjigi. Verjetno njegova lastna razlaga.

Beril je heksagonalen, stvar na sliki pa je ortorombska, kakor topaz. Če še pogledaš sliko (str. 81): tiste korodirane ploskve piramide so značilne za topaz. Tudi odlom kristala s podlage je značilen. Pa še rožnat ni, ampak rjav!