brihtna baba, kr se mene na obrate dajat tiče veš, sej na žulj mi pa tut nisi kej preveč stopila. pač nism bojewnik, pa da bi usepousod vidu potrebo po borbi in se pričkou za oslowo senco. hotu sm le opozorit, kwa loh za sabo potegne, če ma člouk u glau sam zase, da je borec. kr pa se tiče razumevanja pomena besed, k lih praviš za disciplino, da je isto k borba... bom še kle neki reku. pomoje je kle en od kwalitetnih hausbalou, k nas use skup mal jebejo. ene besede majo u današnji družbi nekak pozitivni (oh Lord, how I hate this word) prizvok. tko nej bi biu borec nekak nekej dobrga. ma kurac. glupo je to. sej je le tale družba mal čudna, pa use tele pampers generacije, k ne štekajo čist enostavne stvari: da je to pač lajf!!! stvari in dogodki so taki in drugačni. enkrat so nam ušeč, enkrat ne. pa pustmo zdej zakaj je tko. dejstvo je, da je to tko in je stvari k se dogajajo treba rešit in it naprej. ampak zato ni člouk noben borc. prej bi reku, da normaln odgovorn člouk, k se zaveda, da pride use sorte, ne dela panike in stvari rešuje in ne jokca po črnih luknjah in se ma za borca, u bistvu pa komi sprot za swojo borbeno rit skrbi. me dej dej... samodisciplina prawiš... ja seweda. še ena taka bosa. če maš kužka, ga je treba vozit lulat, pa cepit... in za to je seweda treba samodisciplino. mogoče. mogoče pa normaln člouk ve že prej, predn je kužka poswoju, kwa to za sabo potegne in pol, k je to treba počet, ne rab samodiscipline ampak samo spelat stvari, k je itak vedu, da bodo pršle. in se marsikej da tut s filingom, ne samo na borbeni način na juriš. ma ja. sej čist možn, da te ne štekam. za neki B slišm prwič. pa sej ok. upam, da si s svojo filozofijo zadovoljna in da te osrečuje. pa sej bi blo konc koncou možn. bit borec-borba-samodisciplina... ok. sam me pa ne rabiš prepričewat, da je to nujna in edina pot. oziroma je-za borce čist nevede sm nekej na to temo reku že mal višje, ko sm se predajou silki rajš ne probi, ker... bitka u naprej izgubljena lub se mi pa tut nč weč, tko da... SMRT FAŠIZMU, BORCI