Tudi meni so veliko bližja stanja razočaranja in žalosti, kot pa jeze. Mislim, da to ni nič narobe, saj gre običajno za posledico razmišljanja, zakaj je do tega prišlo - malo širši uvid v problem. Ko me kaj zares razjezi, kaj zame nelogičnega, potem kričim in naderem kogarkoli brez rešpekta, običajno na hitro in potem mi odleže