daisy

Hej, Aquarius! Ali tale bruha al se čudi? Kaj je tko groznega? Lepo preberi in ubogaj kar piše!!!

Oprostite vsi skupaj, ampak 34-eta so pa nartrbolša... xfijux Ja, ja, to poznam Tud jest sem tko mislila, ko sem jih mela 34.... In tako dalje iz leta v leto.... Še zdej tko mislim, k sreči in se mam fajn!!!

10. APRIL Življenje je takšno, kakršno napraviš. Zakaj ne bi v vsaki situaciji poiskal najboljše in vse to užil ne glede na to, kje si ali kaj počneš? Ne zapravljaj časa in energije, želeč si, da bi bil kje drugje, da bi delal kaj drugega. Morebiti ne moreš vedno razumeti, zakaj si tam, kjer si, vendar si lahko prepričan, da obstajata za to zelo dober razlog in nauk, ki ga moraš sprejeti. Ne upiraj se mu, raje spoznaj, za kateri nauk gre, in hitro ga sprejmi, da boš lahko nadaljeval pot. Saj ti ni do tega, da bi obstal na mestu, mar ne? Ko se boš prenehal upirati in boš enostavno sprejel nauke, ki se jih moraš naučiti, ter jih ponotranjil, bo tvoje življenje postalo lažje in - to je pomembnejše - užival boš v spremembah. Rastlina se ne upira rasti ali spremembi; vzvalovi z njo in se razvije v resnično popolnost. Zakaj ne bi ravnal enako?

8. APRIL Na nikogar se ne opiraj. Ne potrebuješ zunanje opore in zagotovil, saj je vse globoko v tebi. Vsakdo hrepeni po notranjem miru, tam je, ko si vzameš čas in ga poiščeš.. Si vzameš čas, da bi videl resnico, ali sprejmeš vse, kar slišiš, vidiš in prebereš, kar na prvi pogled? Notranjega vedenja ti nič in nihče od zunaj ne more omajati. Nekaj tako resničnega je zate, da bi lahko kljuboval vsemu svetu, ki bi ti prigovarjal, da se motiš. Mirno bi lahko stopal naprej po svoji poti, ne da bi te kaj zmotilo ali vrglo iz ravnotežja. Takšna sta radost in moč notranjega vedenja. Ponuja ti ga mir, ki presega vsako razumevanje. Kadarkoli o čem podvomiš, pojdi vase in poišči resnico, in razodel ti jo bom; nato stopaj naprej v miru in zaupanju.

Eni se knajpajo tud odznoter- na sonce sedet za 10 minut, pol pa mrzu peeer- spit v 2 minutah, pa tko naprej... .

Tudi jaz mislim, da je vse stvar dogovora, kot pravi Mašinca. Ampak iskrenega dogovora PRED odhodom: Če bi bila v taki situaciji, bi - če bi se le dalo -verjetno naredila takole: OK, guys, peljem vas, a se ne obvežem, da vas zvozim tud domov. Če me kam zapelje... grem po svoje. Odločitev je njihova... Za moje pojme je to dovolj fair, odktiro in pošteno, sama sebe pa ne zabetoniraš k njim.

Stankaaaaa! Pa ne, da si bla na predavanju o Anastaziji! Jaz sem bla tud! Pa nas nisi našla ob14h...?

Ne grem se več tele teme! Če bom postala zoprna me bo Aakhut še prepovedal!! Mogoče se javim v naslednjem življenju, ko jih bom imela nekaj čez 20.... če bo še LF....

Ma kaj sprašuješ, sej si vidu kako sem sramežljiva Veš, kako slabo se vidi čez prste, če si pokriješ oči! Jih moraš fejst razpret..... (mislim prste..).

En dan ignoriram LN, pa vse zamudim!!! Vse boste prekomentirali brez mene! JA, tistle AFTER je pa bil..... DABEST, ane? HI,hi.. Tud meni je blo zelo všeč dodat nekaj obrazkov ( ) na določene nicke... Moram reč, da smo tle na LN res sami prijetni ljudje in da je bilo prijetno. Sam sejem me namreč ni spravil v nezavest, mogoče ker sem bila že tretje leto in so vedno eni in isti ponudniki in proizvodi... Znam že vse na pamet.. Ja, za učilnico 31 si moral bit pa zvit! Bla je 30, bla je 32, vmes pa totalno polepljena vrata in stojnica pred njimi... Globoko sumim, da so bla to vrata 31!? In potem smo vsak posebej viseli tam naokoli kot lustri, ker se seveda nismo poznali med sabo, malo je manjkalo, da nisem spotaknika Aakhuta, ker se mi je zdel sumljiv, ker je postopal brezveze gor in dol (nekak tko kot jaz). Morala bi napisat listek LN in ga držat nad glavo... Saj tko noben drugi ne bi vedel za kaj gre.. No, pa smo se le našli. COOL! Res bi bla lahko to le generalka!?

Kar precej uporabljam vok, pa niti ne za kitajsko kuhinjo- čeprav jo vsake toliko tudi scmarim. Všeč mi je, ker vse delam le v eni posodi in v njem popečem več stvari. Štos voka je res v tem, da je tudi po stenah vroč, to je res. Ampak v njem se kuha oziroma bolje rečeno- na hitro prepraži- s stalnim mešanjem na visoki vročini. Če si kdaj gledala na TV, kuharji tudi pretresajo posodo (kot bi obračal palačinke), da se hrana v njen stalno pretresa in je vedno druga na dnu. V voku sem tudi že pekla koščke krompirja in podobno, na bistveno manj olja lahko spečeš več stvari (mešaš. pretresaš, vse leti vedno proti sredini v olje...) En dober - bolj Italijanski kot kot kitajski- recept za vok: Piščančje prsi brez kosti narežem na manjše tanjše kose, solim, popram in jih popečem na malo olivca- vseskozi mešam in privzdigujem z dvema kuhalnicama z dveh strani (kot bi mešal solato v skledi z dvema žlicama), da se obrača. Poberem ven v pripravljeno skledo tako, da olje, kar ga še je, ostane. Na istem olju popečem dve na rezine narezano čebulo - poberem ven v isto skledo Na istem olju (morda ga je treba malo dodati) popečem par drobnih kockic slanine (da zelo dobrer okus) - poberem ven- v isto skledo Potem popečem na rezine narezano svežo papriko (sol, vegeta..), da zadiši, poberem ven v skledo (seveda isto) Na koncu stresem v vok piksno pelatov (poleti lahko seveda sveže) in jih zmečkam z vilicami in malo potenstam... In - nato vse iz "tiste" sklede stresem nazaj noter v vok, malo premešam, pustim par minut in - gotovo. Lahko se doda tudi malo belega vina. če je to komu všeč.... ali šampinjonov.. To se naloži na široke rezance ali kaj podobnega, lahko tudi riž.... Je super! Skleda solate in ... dober tek! Štos okusa je ravno v tem, da vsako stvar popečeš posebej, da razvije svoj okus. In to se da z vokom enostavno in hitro naredit. Seveda se da tudi v kaki drugi posodi, a v voku tako lepo leti nazaj na sredino, da je dosti bolj enostavno pražiti, tudi se enakomerneje spraži. Kakšen vok? Imela sem probleme z vokom, ker imam steklokeramični štedilnik (hvala bogu, žal mi je le, da ga nisem kupila že pred 20 leti!!!). Kupila sem vok po TV prodaji, pa se mi je jed smodila noter. Potem sem enega velikega dobila za rojstno dan, pa je plesal po plošči in ni imel stika z njo... Zato se niti ni dovolj segrel. Seveda se obnese na plinu, bi rekla, da še bolj kot na plošči! Potem sem si kupila pa pred dvemi leti vok od Tefala, tistega srednje velikega (ki ga ima sedaj Spar "na pike- za 30 pik in 2.400 sit, sicer pa stane cca 6.400 sit- zunaj je emajliran, notri zelo vzdržljiv teflon), ki ni težak in se praktično vrti v roki... Hrana se ne prijema, dno je ojačano in lepo ravno (premera cca 15 ali malo več cm, potem pa se zaokroži navzgor...) Dam ga na ploščo, ki je malo večja od dna in tako greje še stranice... Super in priporočam! Veliko boljši je kot težki litoželezni ali emajlirani... Pravi kitajski vok je lahek, da ga lahko kuhar potresa in kar s potresanjem meša hrano, ki jo praži.

Take iztirjence bi morali odstraniti iz družbe, da ne bi več delali škode- Rusi imajo Sibirijo, škoda, da nimamo tudi mi kaj takega... prisilno delo nekje u culukafri... Sprašuješ ZAKAJ? Lahko ti le napišem, kako razlaga to knjiga. Potovanje duš opisuje, da si duše, ki so v prejšnjih življenjih delale slabe stvari ali se nad kom znašale, izberejo v naslednjem življenju enako ali podobno maltretiranje, da se očistijo in razumejo, kaj so delale drugim... Težko razumeti in verjeti.. Ne vem, morda so take razlage zgolj tolažba za prizadete. Morda. A če le pomagajo da se preživi, naj bodo. Potem ni bistveno ali je res ali ne, da le pomaga najti kak odgovor. Tudi piše, da duše, ki so delale take stvari, ko se "vrnejo", imajo tako negativno in umazano energijo, da jih nekako predelajo, razdelijo na manjše dele in jih osvežijo s pozitivno ebergijo.... Svašta. (to piše že v drugem delu: Usoda duš). Veš, nič ne pomaga razglabljanje in ogorčenje, pa če je še tako upravičeno. Če je le mogoče, je treba človeka, ki dela take stvari spraviti najmanj za zapahe, če se ne da, pa se oddaljiti od njega. V vsakem primeru pa ti ne preostane drugega, kot da obrneš list v življenju, sicer si narediš še večjo škodo..

Ne, Sanjalica ni čisto tako. Preberi si knjigo Usoda duš, tam je to lepo razloženo, da ti bo jasno in da ti bo lažje. Dobila boš veliko odgovorov. Res si sami izberemo življenje, starše in vemo kaj se nam NAJ BI zgodilo, izberemo dogodke, pot, ki nam bo pomagala do spoznanj in duhovne rasti. AMPAK- odločitve v življenju so še vedno tvoje. Nič ni zacementiranega. To je lepo opisano v primeru neke deklice, ki se je odločila, da bo sprejela življenje invalida, da bi se lahko potem intenzivno posvetila duhovnosti in pisanju.... Ko jo je potem "v življenju"na dirjajočem vozu premetavalo, je v drobcu podzavesti preden je padla pod kolesa, ki so ji zdrobila noge, začutila "da ne bi"... šla v to, a se je potem odločila, da je to pač njena pot. To ti težko opišem, morala bi prebrati. Ja, imamo načrt, ki je za nas ravno prav težak in ki ga zmoremo, ki bo v nas povzročil take spremembe, da se bomo naučili vsega, kar smo se namenili. A na tebi je, ali ga boš uresničila, ali ne, ali boš v tem življenju zapravila določene priložnosti in "lenarila" (naloga te počaka za drugo življenje in ko prideš "gor", ti je žal, da si zapravila "letnik", saj moraš razred slej ko prej ponavljati...), ali boš šla po svoji poti. NIč ni totalno dorečenega. Podobno kot astrologija, zvezde- imaš določene možnosti razvoja, določene dneve, ko lahko kaj storiš, ko se moraš česa bati... ampak odločitev je vedno tvoja. To je po eni strani super, po drugi strani pa kar težko sprejeti, ker je treba prevzeti odgovornost ZASE in vse, kar se ti dogaja... To pa vsaj v začetku ni enostavno. Ko to spoznaš in "zapluješ" v življenje, je pa enostavno in čudovito.

Hvala za izčrpen odgovor. Moja dilema sveda še ostaja, a zavedam se, da je najbrž nihče ne more rešiti, da jo moram sama "začutiti". Ne vem, ali je to res moja intuicija, ali želja po določenem odgovoru... Res je, da sem najprej v sebi začutila, da mi določena stvar ne odgovarja. In potem mi je nihalo dalo enak odgovor... Ampak pravzaprav- če v sebi nenadoma začutiš, da določena stvar ni zate, ti lahko še škodi, če jo še vedno jemlješ... Moč misli lahko povzroči, da ti škoduje, čeprav je sicer čisto vredu... Ti pač tako čutiš in tako se odziva potem tvoje telo, duša... je pravzaprav vredu, da tudi nihalo pove, da ni zate.... Nihala ne mislim uporabljati za kake večje stvari, malo sem le želela pogledati kaj je zame in kaj ni pri prehrani, raznih dodatkih in podobno. Milena, napiši ob priliki še kaj, še kakšno izkušnjo z nihalom.

Opravičila za zlorabo ABSOLUTNO NI in ga ni treba niti iskati, toleranca pa tudi ni pravi odgovor na te zadeve.... Tolerance ne sme biti. Nekje sem že pisala, da je toleranca itak neiskrenost. Ali zadevo sprejmeš ali pa zavrneš. Biti toleranten je pa neiskrenost do sebe- delaš se da si nekaj sprejel, v bistvu pa v svojem srcu nisi. To je laž do samega sebe. Ne vem, kako naj ti razložim kar mislim. Najti nekaj pozitivnega nikakor NE pomeni iskati pozitivno v osebi, ki te je prizadela ali v dejanju samem. Nasprotno. tudi toleranca ni na mestu. Treba se je zavedati kaj se je zgodilo, da nas je to prizadelo, da je bilo grdo, nagnusno ali karkoli že pač in si to v celoti priznati. Najti nekaj pozitivnega pomeni iskati nek pozitivni odziv v sebi kot posledico, drobec, ki ti je zaradi tega, kar se je zgodilo, spremenil življenje na bolje (pa nikakor ne v smislu, da je bilo potemtakem dobro, da seje zgodilo!), v smislu "prebujanja zavesti". Če se ti zgodi nekaj strašnega, to sigurno vpliva na človekovo življenje. Nekaj si prisiljena storiti. Ali otopiš in premlevaš kaj se je zgodilo in si prizadeta, ne moreš preko tega in "ostajaš na mestu", ali pa te zavest o tem, kaj se je zgodilo potopi do dna, od katerega pa se odženeš in začneš plavati proti površju. K sreči se dostikrat zgodi slednje. Tak dogodek nam pomaga, da se postavimo zase, da se začnemo imeti radi, da se upremo, da se zavedamo svojega življenja, da dozorimo in dvignemo zavedanje. To je tisto pozitivno, kar potegnemo iz tega. Hudo je, ampak če se odločimo za spremembo, jo tudi dosežemo. Razlog je dogodek sam in tu je to- da najdemo v vsaki stvari nekaj dobrega. Meni se je zgodilo marsikaj težkega, v sebi sem nosila ogromno prizadetosti, zamer.. In potem sem od vsega tega negativnega resno zbolela, da sem se bila prisiljena vprašati kaj hočem- se še naprej valjati v zamerah do nekaterih ljudi in premlevati kaj so mi storili in kako so me prizadeli, jim dovoliti, da na tak način vplivajo na moje življenje, moje misli... to bi pomenilo da me bolezen premaga, ali hočem živeti, vreči preteklost čez ramo in začeti znova? Odločila sem se za slednje in dejstvo je, da mi je šele to, da sem bila na meji življenja odprlo oči, da sem se spremenila, da sem končno zadovoljna in srečna. Lahko bi rekla, da sem hvaležna bolezni, da me je porinila v tak obup, da sem bila prisiljena se odgnati od tal- ali pa utoniti. In to je tisto pozitivno, kar najdeš v slabem. Dostikrat sem že napisala tole: - naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo - NAJ NAM BO DANA MOČ, DA SPREJMEMO, KAR NE MOREMO SPREMENITI, in - naj nam bo dano da razlikujemo med obema! Dejstvo je, da se je zloraba zgodila. Ali lahko spremeniš eno samo minuto za nazaj? Ne moreš. Torej sprejmi, sprejmi tudi izkušnjo, ki je ostala v sebi in pojdi dalje. Sprejeti nikakor ne pomeni oprostiti! To pomeni le da se zadeve zavedaš, jo sprejmeš kot dejstvo, prav tako prizadetost, ki je v tebi. Ampak moraš se odločiti da greš dalje v življenje. Vprašaj se, kaj imaš od tega, da te mučijo spomini in preteklost. Veliko slabega, lahko celo zboliš. Vem, da je to lahko reči in težko narediti. A se da, samo odločiti se moraš. Odločiiti ZASE in za ŽIVLJENJE in ne za spomine in preteklost. Od tam ni bilo in ne bo nič dobrega. To je blato, potegni vodo, naj ga odplakne! Nič ne bi imela od tega, da ga gledaš. Poizkusi misliti samo na sebe in tvoje življenje, tvojo bodočnost. Ne misli na tiste, ki so te prizadeli. Če ne moreš doseči pravice po pravni poti, naj gredo iz tvojega življenja. Vsak trenutek, ko si dovoliš, da te misli na dogodek trpinčijo, se zavedaj, da dopuščaš osebi, ki te je prizadela, da kroji tvoje življenje, tvoje ure, minute! Mar nisi raje sama svoj kreator življenja? Tak dogodek te prisili, da se duhovno dvigneš ali pa propadeš. In to je že nekaj pozitivnega. Posledice so lahko negativne ali pozitivne. Izbira je tvoja. A mislim, da ni problema, čutim, da si se že krepko odgnala iz dna in se dviguješ na površje. Seveda to traja in boli. To je normalno. Očisti se preteklosti, ker je ne potrebuješ več. Nagrada bo vredna truda, verjemi.

SOBOTA! Če bo kdo tam tudi v nedeljo, pa tudi lahko pokuka ob 14h na meeting point... Samo prosim predlagaj KJE, ker poznaš šolo.....

Sanjalica, poizkusila ti bom najti odgovor na tvoje vprašanje, res je težko, a sigurno je odgovor, vedno je!

Vau, Lea! Imaš prav. Eno leto je točno danes, kar sem na LNF. ThanXX, nisem niti opazila.

Ajde, dobimo se ob 14h na prvih "medstopnicah" ? Če se ne motim, so namreč stopnice iz nadstropja v nadstropje v dveh delih in vmes je nekaj ravnine. Dobimo se na prehodu iz prvega v drugi del stopnic med pritličjem in 1.nadstropjem? O.K.?

Vsaka naša žalost, bolečina, jeza strah in sploh vsi občutki, seveda tudi pozitivni, so rezultat našega pogleda na svet. na stvari, ki se nam dogajajo. Besede krivda tukaj ne sme biti. Nihče ni kriv za nič, kar se dogaja, vsak dela tako, kot zna in čuti, da je zanj v tistem momentu prav. Sigurno si že stokrat slišala, da je za nekoga nek kozarec na pol prazen, za drugega na pol poln. Stvar pogleda na kozarec je v bistvu stvar stanja duha osebe, ki gleda. Če je nekdo močan, neranljiv, je že dosegel stopnjo razvoja, ko ve, da se vsaka stvar zgodi z nekim namenom in se potrudi iz tega poiskati pozitivno plat (kaj mi to dejanje sporoča, zakaj se mi je to zgodilo- kaj se moram iz tega naučiti za življenje?) in se ne valja v negativnoh čustvih. Seveda to ni lahko in zahteva kar dosti "treninga" samega sebe, pa še potem te včasih rukne, a razlika je v tem, da se zelo hitro pobereš. Bistvo je v tem, da se opazuješ in da ko se ti nekaj zgodi, to zaznaš, spoznaš, sprejmeš v celoti (ne potlačiš vase), se po potrebi zjočeš, izjadaš. zboksaš kakšen povšter, greš laufat, delat.. in podobno (daš IZ sebe na nek način), potem pa se čimprej pobereš in se ne valjaš več v negativi. Če ne gre, se samo iskreno vprašaj (VEDNO deluje!): KAJ IMAM OD TEGA, da se valjam v žalosti, razočaranju, negativnem čustvu? Odgovorj je vedno kot na dlani: NIČ pozitivnega, veliko pa negativnega. Škoduješ si- svoji duši, zdravju.... Vse je stvar odločitve, pa naj se sliši še tako kruto. TI se lahko odločiš, da se valjaš v žalosti in samo TI se lahko odločiš, da tega ne bopš počela. Ko se enkrat človek tega zaveda, je dosti lažje. V začethu ne gre in ne gre, potem pa se vedno bolj in vedno hitreje navadiš "preklopiti" na pozitivo. Poizkusi, našla boš srečo in notranji mir!

Spet je tu Ezofest, gotovo se ga bo udeležil tudi marsikdo od nas. Predlagam, da se forumovci, ki bomo recimo v soboto tam, srečamo ob 12h nekje na festu- jaz nobenega od vas (razen Feeja) ne poznam! Če ste za - kateri kotiček predlagate?

Ali ste prebrali danes v časopisu, ko naštevajo kakšne vse prvoaprilske šale so bile napisane, da bodo lahko imela le jajca za takojšnjo uporabo enojno lupino, vsa tista, ki jih valjamo v hladilniku in dostikrat počijo, pa bodo morala imeti dvojno lupino.....

Čeprav sem bila vseskozi proti nihalom, ker sem prepričana, da na gibanje nihala vplivajo misli in predvsem želje, vnaprej pričakovan odgovor, "se mi je zgodilo" (naključij ni), da sem kupila tudi sama to zadevo. Kar poklicalo me je eno določeno nihalo, ko sem ga zagledala v trgovini na Čopovi in potem sem "sprobala" kar nekaj različnih, bolj sofisticiranih, boljših, resnih, zahtevnejših in kaj vem kaj še... šele na koncu pa "tistega" in edino mi je na veliko protrdilo, da je pravo zame! Ker mi je bilo že od začetka všeč in sem si ga izbrala ali ker me je izbralo ono in me zato že od začetka pritegnilo? Taka razmišljanja so mi začaran krog in retorično vprašanje. Potem sem se doma vsedla, kratko pomeditirala z nihalom v roki, kar čutila sem ga v dlani, kako žari od energije, in začela delat po navodilih.. Moram reči, da me je fasciniralo na nek način... Okrog nihala sem razločno videla auro - energijo, prav sevala je iz njega in na moja vprašanja mi je dajal nedvoumne, jasne odgovore. Povedal mi je tudi, da sem zelo primerna oseba za delo z nihalom... AMPAK. Še vedno se mi zdi, da sem dobila take odgovore, ki sem jih pričakovala, ki sem si jih želela, kar sem že itak čutila v sebi. Da sem svoje misli nekako prenesla v nihalo, da niso prišli "od zgoraj". Ali mi kdo, ki je tega vešč in se na te zadeve spozna pove, koliko je to res, da MI vplivamo na odgovor in kako dobiti pravi odgovor. Ko sem spraševala nihalo, nisem razmišljala o tem, kakšen odgovor pričakujem, osredotočila sem se le na vprašanje. A odgovor je bil vedno tak, kot sem ga čutila v sebi ali pa sem itak vedela, da bo..

Glede odpiranja čaker in vaj v zvezi s tem: pisala sem že v tej temi, kako super delavnico je imela Shirlie Roden na temo zdravljenja z glasom, ko smo s petjem tonov odpirali čakre. Vidim, da ima tudi na letošnjem Ezofestu delavnice z glasbo, ki bodo sigurno podobne in zelo dobre: Sobota, 16.30 - 18.30 Shirlie Roden (GB) Sproščanje čustev z zvokom Nedelja, 14.00 - 15.00 Shirlie Roden Animus, Anima –harmoniziranje možganov z zvokom

3. APRIL Ključ do sreče in zadovoljstva leži globoko v tebi, v tvojem srcu in umu. Zelo pomembno je, kako začneš dan; lahko vstaneš z desno ali pa z napačno nogo. Lahko se prebudiš s pesmijo veselja in hvaležnosti v srcu, ker je prišel nov dan, ker si živ, ker je življenje tako čudežno, ker si uglašen in usklajen z njegovim ritmom. Od dneva lahko pričakuješ vse najboljše in to tudi pritegneš k sebi. Lahko pa tudi stopiš v nov dan prepirljivega razpoloženja, namrgoden in neuglašen. Odgovoren si za tisto, kar ti bo dan prinesel. In ker to veš, je tvoja odgovornost večja od od odgovornosti tistih duš, ki se tega ne zavedajo in zato ne morejo ravnati bolje. Za svoje razpoloženje in stanje duha ne moreš kriviti nikogar. Vse je v tebi.