daisy

NE, Poko, ne govorim ravno iz svojih izkušenj, tako pač je na svetu. Ogromno jih gre narazen in potem je tu kriza.- vsaj kar se denarja tiče. Koliko socialne revščine bi šele bilo, če bi šlo toliko parov narazen kot jih gre in bi bil v vsakem primeru eden brez denarja za preživetje? Ravno zaradi tega, ker sem imela dobro službo, bi lahko preživela tudi brez partnerja in njegovega denarja. Če bi bila pa domača gospodinja, brez prihodkov, bi pa krepko gagala jaz im moji mulci!. Sploh si ne predstavljam, kako bi bilo... tako pa lahko normalno živim. Več kot pol življenja sem imela precej večjo plačo kot partner in je bilo vse vredu. Ko pa je začel on nositi več kot jaz (niti ni več zaslužil ampak dedoval!), sem pa nenadoma postala "zapravljiva", kao nisem več (ali pa nikoli) znala delat z denarjem, odvisna od nakupovanja itd.... Nenadoma smo imeli ločene finance, da ne bi jaz preveč "zapravila"... NIsmo si namreč zgradili hiše (ker baje jaz nisem hotela), nismo si nagrabili toliko, kot bi si v nekem obdobju glede na finance lahko. (baje...) . Smo pa zato normalno živeli, če mene vprašaš... In sedaj imamo še ločeno partnerstvo. COOL! In ker imam tri mulce, sem še vedno precej odvisna od njegovega denarja (v bistvu fantje- jaz bi ga imela zase čisto dovolj). Res si ne predstavljam, kako bi bilo, če ne bi imela nič svojih dohodkov... Verjetno se teh stvari ne da kar posploševat in potrebne bi bile različne rešitve od primera do primera.. Ne misli, da mi je vseeno za mlade, saj jih imam sama in tudi ne vem, kako bo z njihovo službo! Ampak nas "tastare" ne moreš obravnavati kot da smo že za odpis!...Češ: Vi ste tasvoje že vzeli, zdaj pa adijo! Res bi morali prej v penzijo in tako narediti prostor tamladim!

Pokowc, ne strinjam se s tvojo idejo. Mlad si še in morda ne pomisliš, koliko partnerstev gre narazen. In to ponavadi ravno v tistih letih (po 40), ko itak ne dobiš službe niti za zamenjat (ker si star !), kaj šele če sploh nisi bil v sliužbi! In kaj naj potem stori tisti, ki ni bil v službi? Gre med klošarje? Še sploh ker so ponavadi to ženske z otroci! Čr gledaš Ameriko ali kake druge države, kjer so recimo ženske povečini doma, veš koliko je kritičnih zakonov, ko se ne morejo ločit, ker enostavno nimajo kje in od česa živet. To je ponižanje in včasih celo neke vrste suženjstvo. Še manj si predstavljam, kako bi sam ostal moški brez službe, katerega je pustila ženska, ki ga je živela s svojim denarjem... In kakšen naj bi ta moški bil...? Ne, na ta način ni dobro reševati brezposelnosti. Veliko pametneje bi bilo, ko bi država malo manj zapravljala denar in bi ji ostalo več sredstev za upokojitve starejših, da mladi dobijo službe. Trapasto je, da ljudje delajo skoraj do smrti, pri tem, da je veliko mladih na cesti!!! Ker ni denarja za penzije !?!. Država ga pa razmetava! In to tako, da se nam komajda sanja kako!

Za sproščanje energetskih poti in odpiranje meridianov sem enkrat dala na LN šest vaj, ki v zaporedju kot si sledijo meridiani, odpira le-te. Vaje so super, resnično delujejo in počutje je po njih res krasno. Evo, tule so: http://www.lunin.net/dogodki/shiatsu%5Fvaje.htm Pri Joži stane terapija 6.500 sit in traja vedno 50-60 minut.

Kriza! In čista kopija 24UR od POPa. Prejšnja mi je bila bolj všeč in trapasto je, da ne najdejo neke izvirne ideje... Celo cela zasnova je kopirana (sklopi itd...) Meni je bedno!

Zakaj srh? Ali ni to pravzaprav nekaj posebnega, lepega, zanimivega.... Zdaj veš, zakaj se ti dogaja deja vu.. Ker si vse res nekje že videla. In zdaj veš, zakaj si tu in kakšna je tvoja naloga. In da si ljubljena in da pazijo nate, skrbijo zate..... Ja, tadruge knjige (Usoda) tudi jaz nekako nisem mogla prebrat do konca.. me kar ni več potegnilo. Morda me bo letos. Taprvo (Potovanje) sem pa prebrala dokaj hitro (res pa je, da sem posamezne odlomke malo "preskočila" oziroma preletela, če se mi je zdelo, da se ponavlja zadeva..) Ampak pritegnila me je vsebina na splošno, Brala sem jo v bolnici, ko sem bila bolj "down" kako bo sploh z mano... in vsebina me je nekako "rešila"- videla sem, da kakorkoli bo, nikoli ni "konec" in bilo mi je lažje, kar celo lepo.... In pomislila sem si- če bi tile moji sotrpini tule v sobi vedeli, kako na nek način blaženo se počutim, bi mislili, da sem blesava.... Namesto da bi bila vsa gnila in obupana, sem bila srečna in našla sem si svoj smisel življenja. Morda, zato, ker sem v tistem trenutku prav to rabila. In še danes ga nisem izgubila. Upam, da ga ne bom nikoli.

Če se lahko potolažiš z nekimi prepričanji, ti to lahko včasih dobesedno reši življenje. Zakaj pa ne bi prevaral realnosti (če temu tako rečeš), če ti to le koristi in ne dela nobenemu drugemu škode? KAKO prevarati realnost? Prepustiti se, odpreti se, odpreti dušo in izklopiti ego. Kaj prebrati, kaj poslušati, kaj poskusiti... In "prevara" (če temu tako rečeš) pride sama od sebe- ravno tista, ki jo potrebuješ in ravno ob pravem času.

No, tudi jaz imam tako izkušnjo za sabo, kar lepo me je premetavalo nekaj časa, ko se je pripravljalo na to... Potem so me pa naučili, da si postavim par vprašanj. In dejansko, če si iskren do sebe, deluje (slej ko prej- seveda ne moreš kar pritisniti na gumb... ampak kaj kmalu deluje!) In neverjetno hitro sem se osvobodila vseh nekoristnih in škodljivih misli! Vprašaj se: - ali lahko kaj spremenim v zvezi s tem? (kot vidim iz tvojih besed, Stella, je stvar dokončna in tvoj odgovor je v tem primeru : NIČ) - kaj imam od tega, če se sprašujem zakaj, kako, kaj če.... ? odgovor je spet NIČ (izkušnja je za tabo in kar ti je moralo ostati v duši kot izkušnja za naprej, je brez skrbi že ostalo, le naučiti se moraš poslušati in tuicijo in za to ti ni treba prav nič več analizirati, mozgati...) - lahko karkoli spremenim za nazaj- izrečeno besedo? minuto, uro? odgovor je seveda: NIČ - imam sploh kakšno drugo izbiro, kot da stvar sprejmem kot dejstvo? NIMAM! TOREJ- valjam se v negativi, posledica so lahko celo energetske blokade in bolezen, prevdsvem pa slaba volja, morda celo depresija.. Morda je malo neokusno, a dostikrat zelo deluje: predstavljaj si, da se valjaš v lastnem ... da ne napišem čemu... in da nočeš ven... Res nočeš? Smrdiii ! Seveda hočeš ven, sicer ne bi razmišljala o tem! Potegni že vodo, to je vse staro in s tem si nimaš kaj pomagat! Ali pa (še bolj neokusno, a učinkovito), da po tvoji notranjosti lezejo ČRVI... (strah, obup, žalost, nesprejemanje...) Ogabni, debeli črvi (meni so črvi tako ogabni, da težko sploh pomislim na to..). Lezejo v tebi naokrog in ti jih mirno gledaš, futraš... FUJ! Ven z njimi!! Ogabni so! Razžirajo te! Pojdi pod tuš in vizualiziraj, kako si jih preprosto izplakneš ven, naj gredo ven skozi podplate in v odtok. Sploh jih ni problem odplaknit, prav nič se ne branijo... samo vodo spusti.. evo, že gredo...Čista si, kristalno čista, sveža, nič starega ni več v tebi..... Predvsem pa se čimvečkrat vprašaj: KAJ IMAM OD TEGA, DA SE TAKOLE VALJAM V PRETEKLOSTI IN NEGATIVI !!?? KAJ PA LAHKO SPREMENIM? Če si boš vedno iskreno odgovorila, boš ščasoma spoznala da delaš proti sebi in nekoristne stvari... in počasi se ti bo garantirano začelo to zdeti trapasto in boš nehala... In začela znova.

Te stvari so mi ful zanimive in gruntam, da bi o teh meridianih, povezavah s psiho in telesom naredila en krajši povzetek za na LN. Enkrat, ko bom velika.... (beri, ko bom imela čas.. ).

Hi, seveda! Tudi jaz sem na veliko kar nekaj časa razmišljala kdo je v "moji skupini" in kdo ne... in to od domačih do prijateljiev... potem se mi je zazdelo, da mi eden mojih sinov daje kar krepka sporočila... In ko mi je nek bioenergetik prišel merit spalnico, je "prečesal" še ljudi okrog mene in mi omenil ravno tega sina, da sva si kot duši "tam" zelo blizu, z ostalimi da sem v isti skupini, za partnerja pa da je "čisto iz drugega filma"... (ni poznal nobenega od moje družine, jaz sem ga videla prvič). Kaj te navdaja s strahom... da si doživela KAJ? Saj ni nič tako groznega... ? Zakaj nelagodje in bojazen? Včasih se mi zdi, da sem morala v preteklosti doživeti kakšno mučenje, ker me vedno tako čudno zaslabi v drobovju, če kaj takega vidim na TV. Pa si pravzaprav ne želim tega izvedet... Če bi imela kakšne večje motnje, bi šla mogoče ne regresijo.. Tako pa... Mene se je pri branju te knjige pred dvemi leti loteval strah, da me ko bom bolj razvita, čakajo še težje naloge kot sedaj- imela sem jih pa že do sedaj kar precej krepkih in če se ne bi začela ubadati sama s sabo (oz. "duhovnostjo) jih ne bi preživela, sem bila preveč čustvena in občutljiva. Kar strah me je bilo- kar ne bi se razvijala, ker potem bo še težje... Pa ni tako. Sedaj vidim, da res ne. Ko dviguješ zavedanje, sprejemaš stvari čisto drugače, tvoj pogled na dogodke, ljudi je drugačen, nisi tako prizadet in če si (nikoli se ne moreš popolnoma izogniti temu- vsaj zaenkrat ne), dosti hitreje mine. In v tem je štos! Malo me je še vedno strah, priznam, a po drugi strani vem, da bom pač sprejela vse, kar ne morem spremeniti. Ker mi čisto nič drugega ne preostane!

Hoj! Seveda ti terapevt, če je tapravi, vse razloži. Meni moja terapevtka sproti razloži zakaj in kako kaj naredi, za kaj je kakšna stvar dobra, pogovarjava se tudi o drugih stvareh- prehrani, gibanju, duhovnosti- seveda če želim, če ne želim, sem tiho in samo uživam (no, kadar mi odpravlja kake močnejše blolkade, ravno ne uživam, ker me točke bolijo, včasih tudo vzdolž celega meridiana..) Tako sem od nje izvedela že veliko o teh terapijah, meridianih, posameznih točkah (znam si že malo sama pomagat..). Seveda vse deluje na osnovi meridianov in določenih točk, ki jih je na telesu ogromno. Zanimivo mi je bilo, ko mi je razlagala, da enako kot na stopalu, dlaneh in ušesih- kar je splošno znano, imamo na telesu še druge takšne "cone", kjer se odražajo vsi organi (recimo nad kolenom in še kje..) . Vsak meridian se nekje konča in nekje začne in vsak je povezan z določenim fizičnim organom, pa ne samo to, kar je še bolj zanimivo, tudi z določeno vitalno funkcijo, fizičnim neravnovesjem, psihičnim (!) neravnovesjem .. PRIMER: PLJUČA: element: kovina Vitalna funkcija: vnos KI-ja iz zraka, biti sposoben sprejeti nove vplive... Fizična povezava: pljuča, nos, koža Fizična neravnovesja: vsaka motnja dihanja ali v pljučih, vključno z astmo, emfizemom in kašljem (v prsih), zamašen nos in problemi s sinusi; vsi problemi s kožo, ekcem, madeži, suha koža... Psihične povezave: postavljanje meja in struktur; pozitivnost; izražanje skrbi, potrtosti; občutek lastne vrednosti; občutek sebe kot individuuma.. Psihična neravnovesja: osamitev in potegniti se sam vase;depresija; melanholija; negativnost; pomanjkanje lastne vrednosti (pljuča = SKRBI) Ob odpiranju recimo določenega meridiana in določenih točk se uravnavajo ta neravnovesja, kar vpliva tako na našo fizično raven kot seveda tudi na psihično raven, ki je povezana z določenim meridianom. (jetra=jeza/mi gre na jetra; pljuča=skrbi/vzelo mi je dih; srce=čustva/srce me boli od žalosti; ledvice=strah;vranica=samopomiljevanje;)... Imam primer prijateljice, ki je bila celo življenje zaprta tako fizično (prebava) kot psihično. Kaj kmalu se ji je po terapijah uredila prebava, po nekaj daljšem času pa se je pričela odpirati tudi psihično.. (Debelo črevo, psihična neravnovesja: nezmožnost za "let it go".. spustiti zadevo, da gre; preveč zadrževanja - čvrsto se nečesa držati (tako fizično kot psihično); izolacija;togost, nepopustljivost v mišljenju in pogledu na življenje.. ) Lani je moja terapevtka delala šolo pri Egerju (ravno včeraj sem ga gledala na TV Piki v oddaji JANA) in sedaj že eno leto dela med drugim tudi njegovo akupunkturno masažo, ki je mnogo bolj učinkovita kot druge metode masaže. Gre za kombinacijo pritiskanja določenih točk (seveda tudi na stopalu-refleksologija..) in drsenja- gladenja posameznih meridianov (ali pa vseh JIN ali vseh JANG) po telesu z nenakšno "kvačko" (kovinski svinčnik, ki ima na koncu krogljico) ali tudi z roko.. Zadeva neverjetno močno razbija energetske blokade, ki nastajajo pri vsaki bolezni (baje zelo učinkovita podpora ob zdravljenju raka, za katerega so značilne velike blokade energije) Konkreten primer: zelo me je bolelo koleno, da skoraj nisem mogla hodit. Terapevtka mi je na tadrugem, zdravem kolenu na določenih točkah (ki so bile silno boleče!!) ozdravila bolno koleno (po principu prerazporejanja energij... simetrije...). Če ji ne bi zaupala, da ve, kaj dela, bi znorela, ker me je en dan potem tako bolelo to tazdravo koleno (tabolno me je nehalo), da spet skorajda nisem mogla hodit. Potem pa PIF... kot bi odrezal. sta me obe nehali bolet in še danes sta vredu! (več kot pol leta). Knjej sem začela hodit ob svoji prvi težji zdravstveni terapiji, s katero mi je postalo telo zastrupljeno in polno odpadnih stvari... Intenzivno sva delali na razstrupljanju (ledvice, jetra itd..) in kmalu mi je bilo bolje. Od takrat sem njen redni gost, če se mi kot posledica terapij še kdaj kje kaj pojavi, mi to kar hitro poštima. Včasih se dam pa enostavno pocrkljati s klasično masažo in kakim eteričnim oljem, da kar zadremam in se mi sploh ne ljubi po eni uri dol iz mize....

Hoj, Sanjalica! Nikar iskati napak v sebi in kje si zatajila! Duša si tako kot vse, ki delajo po svojih močeh in zmožnostih in NAPAK NI, NEPRAVILNIH ODLOČITEV NI, IZPITOV NI !!!!! Vse je prav, vsaka odliočitev nam prinese drugačno izkušnjo in se iz nje nekaj naučimo! Ne sodi se, tudi nihče drug te ne bo sodil. Ko se vrneš "gor", enostavno oceniš kaj si uspela spoznati v tem življenu in kaj ne. Kar še nisi obdelala, boš pa drugić. To niso nobeni izpiti, da bi jih naredili ali na njih padli. Vsi se še učimo, sicer nas ne bi bilo TUKAJ na Zemlji..... Ne bi se več inkarnirali... Morda bi bilo primernejše, da zaćneš s Potovanjem duš, knjiga je uvodnik in je prijetnejša in enostavnejša za branje kot njen drugi del (meni kar ni in ni šel, ta prvo sem pa na dušek..).

Lahko ti zelo prirporočim Joži Kastelic (041 329 839, LJ. Trubarjeva 4), h kateri že dlje časa hodim in dela poleg refleksoterapije še klasično masažo, shiatsu masažo in akupresurno masažo (uradno se ji reče akupunkturna masaža, a je brez igel). Dela ti kar želiš, če pa ji zaupaš (kot ji jaz) pa ona oceni kaj je najbolje zate, dostikrat tudi kombinira metode med seboj. Meni je enkratna!

Če in ko.. te stvari resnično potrebuješ za lažje življenje, včasih celo da lahko sploh nadaljuješ življenje, se samo prepustiš in vse pride samo do tebe. Nič več se ne sprašuješ ali je res ali ne, ker ti ni več bistveno. Ker ti ni važno, ali je vera, ali nadomestek, ali privid ali le energije tako ali drugače. To so moje izkušnje. Kot popolni ateist sem se včasih na veliko spraševala, dvomila, morda celo pomilovala ljudi, da se morajo zatekati k "takim variantam"... In sedaj sem sama "noter". Globoko. In počutim se krasno in svobodno. In se sploh ne ubadam več s tem, kaj je res in kaj ni...

Kar se tiče tangic- moški pravijo, da včasih si moral odmaknih hlačke, da si prišel do riti, danes moraš pa odmaknit rit, da prideš do hlačk.....

Tudi jaz mislim tako. Vsaka stvar ima svoj namen. Po knjigah in raznih verskih izročilih sodeč je itak najboljše "tam gor". Zakaj pa potem nismo ostali kar gor, če je tam najboljše? Ker smo tukaj in zdaj, da se nekaj naučimo oziroma z nekakšnim namenom... Uhajati ven bi bilo kot špricati šolo in ravno kontra temu, da moramo pogruntat v TEM življenju kako biti strečni in najti svoj smisel.

Ja, samo plehnati teflonski še zdaleč ni isto kot "normalni" teflonski- kot normalna ponev, le da je oblike voka in zunaj emajlirana oz. barvana kot vse Tefalove ponve, znotraj pa snov, ki ne vem, če je sploh še teflon, ker zadeva se noter ZAPEČE če je treba (tudi v vseh Tefalovih ponvah - no baje že tudi v kakih drugih) in ni tako silnmo občutljiva na obdrgnine. Klasični teflon je pa kriza- grdo ga pogleddaš in je že opraskan, pa še v njem se kuha namesto peče. Teflonsko oblogo je imel pa moj taprvi vok, (as seen on TV), kao da se nič ne prime, pa se mi je enkratno smodilo noter.... Ker smo že pri ponvah in Sparovih pikah.. našuntali so me, da je super tudi takvadratasta ponev, da se peče na njej kot na žaru.... (ima valovito dno). Ker vse kupujem v šparu, ki mi je pred nosom, sem nabrala že dosti pik da sem jo konec tedna kupila in seveda takoj sprobala. RES JE SUPER! Spekla sem kremenatle (vegetarijanci, ne berite tegale!) , olje sem samo s prsti namazala po dnu ponve in res so bili kot na žaru- celo "črtasti" so bili, sočni in dobri. Tudi nič ni špricalo naokoli po štedilniku, ker ni bilo nič maščobe. In sedaj bo šel v ponev še kak puran, malancan ali bučke in vse, kar se sicer "popeče" v ponvi kot na žaru .

Hooooooooooooo, kakšna tema! Veš, kaj je pri moških, ko opravljo in šimfajo najbolj smešno? Njihova brezmejna kritičnost in še bolj brezmejna NEsamokritičnost. Včasih si za koga mislim- le kdaj se je nazadnje pogledal v ogledalo?- :xx!: , ko neumorno sesuje kakšno žensko "kako nikakva je". Pri tem jih ima on seveda po možnosti čez petdeset, podbradek, trebušček, rit je povozil valjar; govori pa o bejbi kakih tridesetih let, ki ima mogoče gram celulita na sebi... Ampak-- treba jih je razumeti. So pač iz Marsa in potrebujejo to da opravljajo druge,ker s tem si domišljajo, da sami pač niso taki in je to dostikrat edini način, da sami sebi dvignejo vrednost... Kaj čmo.. Me smo pa iz Venere (baje) in jih po svoje potrebujemo.... A veste tisto, ko nek moški obupan sprašuje boga: O, Bog, zakaj si naredil žensko tako lepo!!!? ******* Da jo boš lahko ljubil...... O, Bog, pa zakaj takooo neumno ?!?!?! ******* Da bo tudi ona lahko ljubila tebe...

15. APRIL Kako lahko je grajati stanje, ki je na svetu in se pritoževati nad njim, kriviti zanj vse, razen sebe! Zelo lahko je reči:" Zakaj ne storijo ničesar v zvezi s tem?" Kaj, ko bi ti kaj storil?! Nikoli ne sedi s prekrižanimi rokami in ne počuti se nemočnega, misleč. da ne moreš nič storiti. Lahko pomagaš in lahko začneš pomagati takoj! Lahko začneš pospravljati svoje domovanje. Lahko zgladiš vsa nerazumevanja in popraviš krivice. Lahko razširiš svojo zavest, tako, da vidiš življenje iz drugačne in širše perspektive. Lahko se naučiš biti strpnejši, bolj odprt, bolj ljubeč in videti obe strani medalje. Lahko začneš takoj, takom da preženeš vso zagrenjenost, kriticizem in negativnost iz svojih misli. Spoznal boš, da pomagaš celoti. Vendar ne moreš delovati čisto sam. Deluj z mojo pomočjo.

Meni so že dvakrat res dobro delovale kapsule Fitoval. Jemala sem jih pa kar dolgo- skorajda pol leta. Šampon je pa brez veze. Pri laseh verjamem le v stvaru, ki dolgoročno (vsaj 3 mesece) delujejo skozi kri- v korenino lasu - hranilne snovi za rast- in pa verjamem v masažo, ki prekrvavi lasišče, da korenina dobi hranilne snovi, ki jih las potrebuje za rast.

Se strinjam z Doogyem in nimam nobenih posebnih želja zapuščati telo, tudi ne vem, zakaj bi to počela. Ne čutim potrebe po tem. Zato sem tudi napisala, da moji občutki "plavanja po vesolju" niso izstop iz telesa, saj pri tem včasih celo kaj delam (reišem, barvam itd...) in vsaj malo mislim na to, kar delam. Tudi ko meditiram oziroma se sproščam, ne izstopim iz telesa.... Mislim, da so moji občutki verjetno bolj povezani z mojo izredno močno sposobnostjo vizualiziranja in da si sceno enostavno zvizualiziram. Ampak fascinira me ravno to, da mi ta scena in filing pride pred oči v določenih trenutkih in predvsem pri določeni glasbi sama od sebe. Od kje jo vzamem? Zato razmišljam o "spominih".... Občutki so pa božanski..sreča... blaženost. Mislim, da je vizualizacija izredno močno orodje misli in vem (dokazano v zdravstvu), da se z njo lahko tudi zdraviš (sam sebe) na nek način. Prepričana sem, da je to tudi eden izmed pripomočkov kako najti več moči, energije, sreče.... Vse kar si lahko predstavljaš, se ti uresničuje. No, stvar je stara kot zemlja... Ogromno duhovnih knjih piše o tem... Ali kdaj kaj vizualizirate? Občutite tisto kar si predstavljate?

Morda tole paše nekako v to temo,. da ne bi odpirali nove podobne.... Delala in barvala sem neke mandale iz vitraža in zraven poslušala glasbo... Jaz ji pravim vesoljska glasba, ker se mi ob njej zdi, da plavam kot duša po vesolju.... To je zame totalen odklop... Vrnitev "domov". In prišla mi je na misel ideja, ki pa je malo odštekana ...? Zakaj me totalno odklopi, ko poslušam to glasbo (total elektronska, nežna, resnično "vesoljska", nič melodije, samo razne nežne vibracije... glasba, ki večini ljudi, ki sem jim jo dala poslušat, sploh ni všeč...) počutim se božansko, svobodno, lebdim po vesolju sredi mavričnih barv in počutim se neskončno varno in ljubljeno od Vesolja, Boga- kogarkoli že.... In še ko jo neham poslušat, sem "čistop druga", preveva me občutek sreče, zadovoljstva ker SEM... In sedaj ideja, vprašanje.... Mislite, da je moižno, da se kot duše nekje v podzavesti spomnimo vibracij, zvokov vesolja in nas taki zvoki "popeljejo domov"? Da smo zato tako blaženi ob takih zvokih? Kot bi se vrnili v maternico vesolja.... Eno je meditiranje, sproščanje, iskanje sebe in intuicije, izstopanje iz telesa in podobno. Ampak tole je drugače. Ni tistega občutka, da sem izstopila iz telesa oziroma mi to sploh ni pomembno, čeprav ga ne čutim. Počutim se kot lebdeči oblaček. Plavam po vesolju kot list, ki ga nosi veter.. To je čisti užitek, sreča, popolnost. Kaj pravite? Se vam zgodi kaj podobnega?

Sorry AAAAkhut.... res te nisem mislila žalit.....

Sej vemo, kakšna je štajerska ikebana, a ne ??

Stvar lahko zapletamo in obračamo kot odojka na ražnju... Recimo- če so res prijatelji, ti bodo vsekakor privoščili nekaj novega, mogoče je zate to šansa za novo ljubaffff... Kateri pravi prijatelj bi te tu oviral?

Zdej bo pa res treba organizirat en LN Meeting.....! (četudi brez moškega striptiza!)