daisy

Na še eno mojo- na njej sem si bolj všeč...

Evo me...

Ohhh.... Sedajle bom skočila v moje zelo priljubljeno bioenergetsko oblačilo in šla v posteljo...........

Za tiste, ki imajo preveliko dioptrijo ali preveč denarja, da bi delali vaje za oči: Bivša sodelavka je šla na lasersko operacijo obeh oči nekam v Novo Mesto - ambulantno, traja manj kot pol ure za oko.... (cca 250.000 sit za oko). Imela je okoli minus 12 dioptrije, se mi zdi... Danes vidi brez očal dioptrije praktično nima več !!!

No, pravzaprav nisem jaz Dominka spravila sem, kar sam se je in zelo me veseli, da je tako. Res pa je, da marsikomu napišem, naj gre gledat na Luno, če ima probleme, ker tu smo obdelali že čudo enih reči in problemov... Kje pa si, Dominko ???

Zakaj? Mar ne rečemo Mati Zemlja? Ne vem...

Ja, relax sediš in jih vrtiš v roki- obe v eni. Zraven pa najbrž meditiraš.....

Ko smo že pri soli..... Danes je s sončno pošto prišel tale link: http://novice.svarog.org/index.php?Novica=1096

Seveda se da vid izboljšati (ne ravno ozdraviti...?), predvsem kadar gre za dioptrijo. Že veliko let nazaj sem bila na tečaju za izboljšanje vida po Bytesovi metodi, vodil ga je nek ruski zdravnik. Dobili smo tudi navodila in vaje. Moram jih prepisat in jih dam Marsi v objavo, ali pa jih objavim kar tu na forumu. Gre za prehrano- en mesec naj bi naredil kuro z vitamini- točno piše katere in koliko. Potem jutranje prhanje in sončenje oči Telovadba za oči... In kaj vem kaj še... Takrat nisem imela priblemov z vidom in se mi ni ljubilo nič od tega. Sedaj, ko pa sem začela uporabljati očala za branje (EMŠO...), sem se spomnila nanje, ker se mi ne ljubi vlačiti očal sem in tja.... K svoji jutranji telovadbi sem dodala tudi vaje za oči in moram reči, da skorajda ne rabim več očal. Bytes namreč pravi, da če so oči sicer zdrave, gre samo za lenost mišic in da se da to strenirat. In na lastne OČI sem videla, da je to res! Ljudje so po njegovi metodi dosegali menda tudi po več stopenj dioptrije izboljšanja (tja do 8). Bytes je svojim tečajnikom najprej vzel očala in jim jih pohodil (???), nato so se učili.... To sicer ne vem, če je res, res pa je, da ko delaš te vaje, moraš nositi očala z vedno manjšo dioptrijo, da se ti oči ne razvadijo nazaj... Pravi tudi, da zdrave oči ne rabijo sončnih očal razen v ekstremnih pogojih (sneg, visoke gore ipd...), da morajo zenice opravljat funkcijo zastiralke. In da so očala, ki jih nosimo, po večini še bolj škodljiva za oči, ker niso zastrta ob straneh in pri strani spuščajo žarke v (zaradi očal) razširjene zenice.... To zelo drži. Z malo vaje in "sončenja oči" po navodilih, človek res ne potrebuje nobenih sončnih očal... Stvar deluje!

V tele barve nisem še nikoli pisala... morda ste že obravnavali RJAVO barvo.... Imam željo po čokoladni, topli, lepi, malo rdečkasti rjavi barvi- v smislu oblačila... Pa nimam nič rjavega- veliko let sem bila v vseh niansah modre in zelene, turkizne... Vse barve čaker poznam in prav tako njihov pomen... Kaj pa rjava? Rjava je menda mešanica rdeče in zelene, zelena je rumena in modra... Kaj to pomeni, da gre teoretično rjava barva kot mešanica čez vse čakre ??

Dominko, hojla! Res smo vsi dali že take reči skozi in vidiš, da gre. S to svojo potjo si boš pridobil dragocene življenjske izkušnje. Spremenil boš odnos do sebe in do drugih (ker ti hvala bogu drugega ne bo preostalo- torej cilj ti je zagotovljen- čim enkrat stopiš na pot samorazvoja, poti nazaj ni- gre le še naprej ). Strahove imamo takšne ali drugačne vsi. Ko opazim, da me zgrabi moj strah, se zavestno spomnim tega, da moram zaupati, da bo vse tako, kot je zame najbolje. In do danes je res bilo tako. Tudi kar sem včasih mislila, da je grozno, sedaj vidim, da je moralo biti tako,ker mi je to dalo nova spoznanja in moč, da me je gnalo naprej. Treba je le zaupat, da vesolje že ve, kaj je za nas dobro. Sicer pa se vedno vprašaj - KAJ IMAM OD TEGA (da me je strah, da se bojim itd...) ? Odgovovr je jasen. NIČ torej stran s strahom. Opazuj se in obračaj svojo pozicijo na pozitivno. To je trening, ko ti pride v kri, se začne Življenje. In to se da! Garantiram! Zapomni si, da ti nikoli ne bo dana preizkušnje, ki je nisi zmožen opraviti. TOREJ ZMOREŠ - že po defaultu. Samo še zaupati moraš in verjeti, da je tako. Vse boš prenesel, karkoli se bo zgodilo in dosegel boš svoje cilje, ker si se tako odločil!!! Bodi pa potrpežljiv in ne meči puške v koruzo... stavri se odvijajo počasi- skladno s tvojim zorenjem... Nič naj te ne preganja čas... ti samo drži svojo smer (četudi bo cik-cakasta), ne obupuj če zaideš s poti, če se ustavljaš, če se ti zdi, da tacaš na mestu.... vse to paše "v film". Če ti psihiater in depresivi zaenkrat ustrezajo, ti dajejo varnost, jih kar imej. Sam boš začutil kdaj je čas, da prenehaš z enim in drugim. In ta čas bo nedvomno prišel. Začutil ga boš, ko boš dovolj močan..

Dominko, hojla, sedaj si pa prišel s svojim vprašanjem še na moj "domači" forum. Tu sem bolj doma- odgovorila sem ti pa že drugje. Upam, da ti uspeva kar si se namenil- samo nič se ne javljaš- kako ti gre? Le pogumno naprej !

Na akupunktno masasžo hodim že več kot leto dni in mi zelo pomaga. Saj sem že stokrat pisala o svoji terapevtki, ki obvlada vse živo. Hodim redno zaradi moje bolezni in ni je bistveno, da sem energetsko res dobro uravnana in da se blokade sproti odpravljajo... Ona kombinira kar se ji zdi najbolje- fizioterapevtsko masažo, refleksno masažo, akupunktno masažo in shiatsu..... Pa še klasično masažo z zdravilnimi kremami, če je treba... Zadnjič sem pa brala, da se pojavlja t.im. "intuitivna masaža"- celo neki tečaji so.... kar pa naj bi bilo točno to, kar moja terapevtka dela že ves čas- z intuicijo naj bi kombinirali vrste masaž..... Tak tečaj je po mojem mnenju čista traparija! Resnično lahko kombinira le tisti, ki posamezne vrste masaž že kar nekaj let obvlada... Sicer nima kaj kombinirat, pa če ima še takšno intuicijo.... Menim tudi, da je zelo redko, da greš k terapevtu enkrat, dvakrat in je zadeva dobra za dlje časa. Je treba iti kar večkrat- telo mora odreagirati in se ustaliti na novi energiji... To je približno tako, kot zobni aparat... Če ga daš prehitro ven, se ti zobje spet razmaknejo. Sicer pa nobena terapija ni večna, če živimo in delamo po starem. Bioenergetik npr. pravi (prispodoba): lahko ti ozdravim glavobol, a če se boš jutri spet butal z glavo v zid, te bo spet bolela!

No, saj če je človek spontan ne pomeni, da dela oslarije takrat ko ni treba. Saj če poslušaš samega sebe in si spontan, ti bo tvoj notranji jaz lepo povedal, da če hočeš službo, se obnašaj primerno in ne tekaj naokoli in podobno... In boš tako čutil, ne bo ti treba igrati zafrustriranega tekača, ki bi raje tekal po poljanah kot prosil za službo.... Saj če si normalen (kar seveda smo ) se v vsaki situaciji spontano obnašaš primerno, ker tako čutiš - kar pomeni, da ne "glumiš" in se ne sprenevedaš. (Jasno, da pride v življenju kakšnikrat tudi situacija, ko zaglumiš- 100% ne moreš biti vedno brez tega !-gre za to, ali je to izjema ali tvoj vsakdan) Seveda živimo tukaj in zdaj in ne moremo delati ravno vsega kar se nam zahoče v nekem momentu. Ampak mislim, da to tudi ni tema- gre za to, da tisto, kar že delaš ali komunikacijo, kot jo imaš, opravljaš spontano ali "igrano". Saj je tudi visoka poslovnost in primerno obnašanje lahko spontano, če imaš pač to v sebi. Poznala sem osebi na položaju, ki sta tako glumili, da sta že resnično verjeli sami sebi in jima sploh ni bilo več treba glumiti! . To je bila šele prava katastrofa za vse, ki so bili okoli in od njih odvisni!!

Morda sem kaj na pol prebrala, a zdi se mi, da se edino Tamara ne da zmotit in se ne poskuša stlačit v kakršnokoli "masko". Ker to, da se sprenevedamo, skrivamo za različnim vedenjem in mimiko, ni drugega kot natikanje maske. Tudi sama že kar nekaj časa tega ne počnem več. Zadovoljna ugotavljam, da mi je vse to, kar se mi je dogajalo zadnja leta in kar sem naredila na sebi, dalo velliko mero svobode. Notranje svobode in miru. Nikomur ne mislim skrivat kaj čutim in kakšna sem ter se pretvarjat. Če me kdo razveseli ali prizadane, pač me. Zakaj bi skrivala? Če so moja čustva in počutje iskrena, nimam nobene potrebe to skrivat pred nikomer. Bila sem na delavnici Richarda Farmerja, ki nam je predaval ravno o tem- kako se ljudje že od dojenčka naprej učimo pretvarjati, prikazovati neresnična čustva, da karkoli dosežemo- se skrivati sami pred sabo, da bi nas drugi imeli radi ali da nas ne bi imeli za slabiče..... Potem pa nekoč ugotovimo, da smo se stlačili v oklep, v katerem komajda še dihamo in da sploh ne upamo več pokazati svetu kdo smo in kako v resnici čutimo. Poslovnost dandanes res zahteva da se obvladaš. Ampak če gledam napovedovalce na TV, jih je že večina kot iz kopirca.... Govorijo podobno, gestikulirajo podobno - mahajo z rokami na enak način (dlani skupaj, komolce narazen itd.... ) ŽIV DOLGČAS! Kako prijetno je videti sproščeno in spontano osebo! Pa so vedno redkejši primerki! Ko srečujem ljudi, jih precej z lahkoto preberem in mislim, a se mi malokdo lahko skrije. Zelo redkokdaj se zmotim o značaju in trenutnem počutju človeka. Vendar se trudim, da tega ne uporabljam za "sodbe" o ljudeh. Sprejmem jih pač takšne kot so. Včasih se mi pa le zdi trapasto, da se sprenevedajo. Pa tudi to po svoje razumem- njhov strah, kompleks ali določeno potrebo, ki jih žene, da si nadanejo masko....

Takoj napišem kar sem videla in slišala na lastne oči v zvezi z epilepsijo, ko sem bila pri Domančiču: Bili so ljudje, ki jih je ozdravil epilepsije oz. jim bistveno izboljšal stanje. Nek fantek je imel kljub visoki količini zdravil ogromno napadov DNEVNO (povedala mati-javno, oba z otrokom sta bila tam). Po dveh letih "Domančiča" otrok ne jemlje več nobenih zdravil in nima več napadov. Seveda občasno še prihaja na tretmaje. Javila sta se še dva starejša možakarja in ena ženska s podobno osebno zgodbo... Fascinantno, kajne?!?!?! Mene je fasciniralo.

O pisanju pisem pred smrtjo.... Včasih sem tudi sama mislila tako, sedaj pa ne več. Pisati pisma, ki bi jih brali po moji smrti, bi pomenilo zadostitev meni sami med pisanjem, kot nekako zagotovilo, da bodo mislili name in da jim bo hudo.... moja tolažba in moja želja, a njihovo trpljenje in nekako mučenje. Zasadi sebe..? Kot žalovanje- žalujemo vedno zaradi sebe, nikoli zaradi umrlega... Bolj bi mi bilo važno otroke usposobiti za življenje ko me ni. Naj se me spomnijo ko bodo želeli, brez bolečine in romantične filmske osladnosti.... Vsak pač čuti po svoje... Občasno, ko me kaj muči, napišem pismo/dnevnik... zadnja stvar na svetu je, da bi si želela, da ga kdaj dobijo v roke po moji smrti... Če bi pomislila na to, ga sploh ne bi mogla pisat kot čutim, ker bi samo mislila, kako bo to nekoč vplivalo nanje, ko bi brali.. Ko sem zbolela sem veliko razmišljala, kaj bo z otroci, če "grem" in najbolj mi je bilo pred očmi, da jih moram usposobiti "za življenje" - čisto praktične stvari.. kuhanje, pranje, kje je kaj v stanovanju, kako se kaj naredi... In počasi, mic po mic, so se navadili ne da bi vedeli kako in zakaj. In ker jaz niti slučajno še ne mislim nikamor oditi, mi to sedaj koristi, ker sem vsaj občasno nadomestljiva- lahko si privoščim odsotnost in fantje se poštimajo sami brez probema....

Je kdo gledal Dogville? Art film.... genijalno. Izredno mi je bil všeč. Nekaj posebnega! Trenutno še igra v kinu Dvor.

Ja, Contesa.. Ne le verjetno ampak kar sigurno.... prav mi je, kaj pa tko poredko zaidem na net zadnje čase, da nisem več na tekočem niti sama s sabo !!!! Nisem več toliko na računalniku kot včasih, delam še kaj drugega ... Vsakega toliko časa me mine, potem pa spet zagrabi.... Ja kaj čmo

Za italijane, ki imajo postrani oči ali pa za kitajce, ki se derejo Mamma mia!.... V resnici pa za italijansko omako za čez široke nudeljne, ki se najbolje in najhitreje pripravi v kitajskem voku...... V voku torej... popražiš malo pancete, na njej pa še narezane kar precej čebule... streseš ven hrustljavo popražiš narezane koščke piščančjih prsi (soljene, poprane) streseš ven- kar na čebulo popečeš rezance sveže paprike , ko so popečeni, nanje streseš piksno pelatov.... ko se pokuha, vržeš noter tisto od prej in malo premešaš ter serviraš kot omako za čez rezance ali karkoli podobnega... Če vsako stvar popečeš posebej, se lepo zapeče in ima drugačno aromo. Ni problem, ker itak "nabiraš" vse v eni posodi, iz katere potem na koncu streseš nazaj v vok.... Tinka- kitajci sami povedo (učili so mojo svakinjo kuhat kitajsko hrano, ko so bili pri njej sicer službeno), da imajo vok, ki je lahek, iz "pleha"- da ga lahko "vrtijo" in potresajo v njem hrano brez kuhalnic.... Tako iz pleha, kot so bile včasih plehnate ponve za palačinke s tistim dolgim ročajem in si jih moral najprej v pečici premazane z oljem "zapeči", da se je blazno kadilo in smrdelo... Ampak palačinke so bile iz take ponve potem najboljše! Seveda pa gre tak plehnat vok le na plin- za vse ostalo mora biti debelo trdno dno.... (elektrika, steklokeramika..)

Najtočneje jih boš določila z merjenjem temperature pod jezikom vsako jutro preden vstaneš iz postelje.... Na dan ovulacije (ki je verjetno pri tebi nekje od 12.-14. dneva) bo temperatura padla, nato pa se dvignila. Recimo (govorim iz lastnih izkušenj- tudi moji ciklusi so bili redno na 28 dni): 1- 12. dan po menstruaciji je bila moja temperatura 36,5 do 36,6... nato je za en dan padla na cca 36,3 do 36,4, tudi 35,2.... potem pa naslednje dni do menstruacije bila nad 36,7, tudi do 36,9.... Na dan padca in še kake tri dni potem so plodni dnevi. Možnost zanositve je bila pri meni (ciklus 28 dni) pretežno 13. do 14. dan. Zadeva je malo tudi individualna, zato mislim, da ne gre enostavno sešteti in deliti dneve itd... Stvar je enostavna- toplomer pod jezik zjutraj, preden vstaneš iz postelje (temu se reče bazalna temperatura) za 5 minut in za kake dva meseca tam od 8 do 18 dneva, redno si zapisuj, pa ti bo hitro jasno kako in kdaj to deluje pri tebi... Če imaš reden ciklus, zadeva deluje v obe smeri - ( v smeri preprečitve nosečnosti sicer ne 100% ). Pri nas smo tako "naročali" vse tri otroke in vsakič je ratalo že prvi mesec (seveda se je partner hvalil, da je to njegova zasluga, jaz pa sem si mislila svoje, saj sem skoraj do ure točno vedela, kdaj sem plodna- metodo sva nekaj časa uporabljala namreč tudi v obratno smer...). Bolj kot zanimivost in ne kot znanstveno dejstvo pa še tole: pravijo, da so moške smenčice (XY) hitrejše kot žensle (XX). Tako naj bi na dan, ko je točno ovulacija, bilo več šans, da bo narejen fantek. XX pa so menda bolj vztrajne in vzdržljive, zato se v dnevih pred ovulacijo (čakajo v zasedi baje tudi precej ur) naredi več punčk... Stvar pa je labava... to sem izvedela pred tretjo zanositvijo in špekulirala na punčko (ker so vsi hoteli še eno punčko- jaz pa sem si želela fantka), pa me je ovulacija prehitela... Ko smo jo "delalli" kao dosti "zgodaj", je takoj naslednji dan padla temperatura... in imamo fanta...!

Seveda joga! Absolutno joga... Isto sr.... (le da v tem primeru ni sr..., se pa rima )..., drugo pakovanje, smo včasih rekli. Te "moje" shiatsu vaje so verjetno kar vaje iz joge - so enake. Tako se pač imenujejo, ker so opisane v shiatsu knjigah in temah na internetu, ker so podobno kot tibetanke zbrane po točno določenem vrstnem redu za odpiranje meridianov enega za drugim. Verjamem, da se enak učinek doseže še z marsikaterimi vajami. Fino je le, da so tako "skomponirane", da ti obdelajo celo telo v energetskem smislu.

Vem da to ni tema za semle noter, a ne morem si kaj, da ne bi pomislila na mojo mlado znanko, ki je prejšnji reden rojevala na žalost v Sloveniji in ne v Ameriki, pa so ji carski rez naredili prepozno in so malo bitjece po dveh dneh odklopili z aparatov.. Sedaj bo počivala v Parku zvončkov.. Mamica pa je še v bolnici zaradi carskega... sama. Ne predstavljam si, kako ji je... Samam sem imela tri carske in pri prvem je malo manjkalo, da se mi ni zgodilo enako.. Samo vesolje mi je poslalo mojo zdravnico v porodno sobo tisti hip, ko so mi hoteli po 8 urah umetnih popadkov delat vakumskega in je odredila takoj carskega.. Drugi dan mi je povedala, da - če bi ga vlekli ven, bi se popkovnica, ki je bila prekratka, strgala, prekinil bi se dotok kisika v možgane... in bi se otrok zadušil... Ne smem se spomniti! Točno to pa se je sedaj zgodilo moji znanki... Na nekem forumu sem opazila podnaslov- Ko starši žalujejo. Šla sem malo brat poste- pretresljivo! Pišejo samem mlade mamice, ki se jim je to zgodilo... Ne moreš verjet.. Kar zjokal bi se, ko to bereš... Vesela sem, Špelca, zate in za tvojo Zalo! Uživajta maksimalno, to so najlepši trenutki, ki pa vse prehitro minejo! Potem si moraš omisliti pa novo štručko.... pa spet novo.... (potem te pa počasi k sreči mine- vsaj mene je po tatretjem) Če koga tale moj žalosten post moti v tem veselem okolju, ga mirno vržem dol. Ampak enostavno sem morala vsaj napisat ker mi je še vedno hudo..

Za vzet flašo vode, vrečko bonbonov in it v kino in gledat 4 ure Gospodarja prstanov...

Če vama je usojeno, da bosta skupaj, da se imata še kaj naučit eden od drugega v življenju, se bosta slej ko prej gotovo našla. Če pa ne, pa velja- kar lahko izgubiš (je "izgubljivo"), ni vredno obdržat. Res da si v tem primeru ti odvrgla in ne izgubila, a vesolje pravi, da je vsaka odločitev pravilna. Vsaka nam prinese določene izkušnje za naprej. Boš prebolela, to ti zagotavljam.