daisy

Zahvaliti se... res je. Poznam primer, ko so nekoga v podjetju tako j..., da je bil čisto sesut in tudi poslovno ni imel pojma, za kaj gre... Potem je pa lepo naštudiral stvari, razčistil in dal odpoved, si ustanovil podjetje in mu gre dobro.... Če ga ne bi spravili do roba, se zlepa ne bi osamosvojil in bi kar še životaril tam in si trgal živce. Rekla sem mu, da jim mora nesti pušeljc in šampanjec v zahvalo... pa me ni razumel, v sebi ima še toliko sovraštva in zamere.... je mislil, da se mi je sfuzlalo.... Teamsko delo pa si znajo nekateri včasih krasno predstavljati. Saj poznaš izraz šlepar, a ne?.... Takih mrgoli, ti pa delaš..... Super. V službi je dostikrat težko ravno zaradi nezdravo ambicioznih (na škodo drugih) ali pa (še bolj zoprno) zakompleksanih ljudi. Oboji iščejo način, da bi bili pomembni ne glede na sredstva. Vesolje podpira tudi služenje denarja in biti bogat, če je pošteno zasluženo. Denar je energija in je pretočen kot vse ostalo. Tisti, ki pa tega ne znajo, dostikrat grenijo življenje drugim. Želja po kraji "energije",ker sami ne znajo do nje ... tako ali drugače.

Mi bomo pa danes imeli postran oči.... zelenjava po kitajsko v voku na (malo manj kitajske) široke rezance...

Saj najbrž na svetu ni mišljeno, da bi vsi obvladali vse... Za računalnik je dandanes sicer že skoraj nujno, da poznaš vsaj osnovno uporabo (Windowsi, word, excell že ni več tako nujen) - kot vožnja z avtom... čeprav nekateri ne vozijo in so mirno tudi brez računalnika, pa jim nič ne manjka... Odvisno od načina življenja, službe itd.... Če pa že delaš na računalnik in se ti ne upira, je seveda bolj praktično, da si znaš tudi sam kdaj pomagat...

Danes bo na SLO Reševanje vdove Grace.. Škoda, da tako pozno. Me čudi, ker film bi bolj pasal v nedeljski večer družinskih filmov.... Saj ni nič posebnega.. Je pa lahkotma sproščujoča komedija o vdovi, ki- da bi se rešila iz finančne stiske - začne zelo uspešno gojiti konopljo (je pač dobra vrtnarka, kaj čmo...)... in potem kup komičnih situacij okoli tega... Je pa za pozne ure vsekakor primernejši film kot kakšna grozljivka...

Ja Mislim, da je ravno v tem štos dvigovanja zavedanja in rasti... da te vsakič naslednjič manj časa ruka določena situacija, da jo hitro spregledaš, "podoživiš" (da je ne potlačiš) in greš dalje. Vse gre vedno lažje in hitreje, ker nekako veš za kaj gre. Gre za samoopazovanje in reakcijo na situacijo. Ne predstavljam si, da človeka nobena stvar ne bi več prizadela (če bi bil že tako "prosvetljen, najbrž ne bi imel več kaj delati tu dol). Važno je, kako na to odreagiramo. Če veš. za kaj gre, se prizadetost in užaljenost kaj hitro umakne spoznanju, da imamo še določene stvari v sebi in kvečjemu razmišljanju okoli tega. Z osebo, ki nas je prizadela, pa se več kot toliko ne ubadamo. Morda nam je bila le poslana, da v nas vzdrami in pocuka ven določene stvari.... A ne, kako je lepo in zanimivo živet, če na življenje gledaš vsaj malo drugače?

Verjetno se tudi pri otrocih zgodi tako, da je prav.... Saj vesolje vedno vse porihta, tako da ni kaj dosti planirat, tuhtat, ampak se prepustiti notranjemu občutku brez kalkulacij. Sedajle še ne- O.K. pa kasneje.... No, zdajle pa že... fino, pa dajmo..... Ljudje vse premalo poslušamo kaj zares želimo v svoji globini (pa naj bo to otrok ali ne otrok) in vse preveč preračunavamo in analiziramo situacije... Saj če poslušaš notranji občutek, je tam notri že vse na nek način upoštevano, "skalkulirano"- in materialni pogoji in čustveni in vse..... Tudi pri primeru znanke, ki sem ga opisala, ne gre za kakšno kazen ali maščevanje vesolja.. daleč od tega. Pač naključje, ironija usode bi rekli... Če pa vemo, da naključij ni, je bilo že spet vse z nekim razlogom...

Marsa, sej je vse O.K. Mojo besedo imate, praviš- napisala sem kar pač mislim o tem, glede na to, kar vem. Ne želim nositi nobene odgovornosti za karkoli. Čisto prav je in strinjam se, da se stvar razišče in vsekakor mora vsak, ki kakorkoli zbira denar, dokazati za kaj gre. Se absolutno strinjam. Ne strinjam se le z v naprej negativnim in žaljivim načinom (vsak je apriori kriv, dokler ne dokaže nasprotno). Ko že ravno debatiramo o tem... najbolj grozno je meni to, da človek sreča veliko zgledno regisatriranih in skladno z zakonom delujočih društev in združenj z nevem kakšnimi zdravniškimi ali podobnimi izobrazbami, ki pa ljudi res zavajajo in na veliko molzejo denar od njih. In jim ne koristijo ali celo škodijo. Še huje mi je, ko vidim, da nekdo RES lahko zdravi in ima doibre rezultate, ceno pa takšno, da če nisi zadel na tomboli, ne moreš zraven... Res na ga ni denarja, ki ga ne bi dali za zdravje, ampak včasih pač ne znese.. Ločnico kako kaj preveriti in komu zaupati je BLAZNO težko potegniti. Meni še najmanj pomeni neka uradna registracija ali papir. Tistih nekaj resničnih ozdravitev, za katere vem, so se vse zgodile "na črno"- pri bioenergetikih, ki so zastonj, pri ljudeh, ki ti pomagajo razvozlati probleme duše, pa niso zdravilci, ali s prehrano (med drugim tudi s postom po Breussu). V glavnem pa pri osebah, ki so pripravljene POMAGATI in ne obljubljajo ozdravitve, ker le-ta je vse preveč odvisna od vsakega posameznika samega. Človeka moraš začutit, vedet kaj je določena oseba do sedaj dobrega naredila drugim ( "stranke" največ povedo o neki taki osebi- čim več različnih mnenj in pa lastni občutek)... in podobno. Tako vsaj mislim jaz. Vsak pa seveda misli po svoje in prav je tako.. Tudi posledice in rezultate nosimo vsak svoje

Imam znanko (slišala pa sem tudi za druge), iz katere smo se delali v mladosti norca, ker sta imela s fantom kar trojno zaščito, da ja ne bi zanosila prekmalu (kondom,tablete pa še pazil je... !!!) Potem, ko sta se poročila, pa na žalosti nista mogla imeti otrok... Dostikrat se to zgodi tudi nbrez fizićnih razlogov... je razlog psiha... Svojih otrok sem si zelo želela in imam tri mulce (v razmahu 3 in 5 let- pri najmlajšem sem imela 35 let). Je super in bilo je super. Kar osemnajst let smo živeli na 59 kvadratih, vsi trije "tamali" v eni sobi- imeli so se super- zvečer so "klepetali", čebljali med sabo... Mislim, da se res potem vse uredi (sedaj je prostora dovolj). Treba se je le odločit (če le nisi čisto brez šans) in potem se nekako stvar razvija dalje....

NIČ- ker sem povabljena v bivšo službo na en rojstni dan Mularjija je čist srečna, ker si naredi špagete s paradajzom... Včeraj pa sem naredila mongolca- njam...

Berem in kar ne morem verjeti, kaj se je razvilo iz tega poziva za SMS, ki bi ga lahko mimogrede ignoriral vsak, ki mu ne zaupa. Vrba, veliko si že napisala o meni. In kot sem že napisala, tvoji komentarji govorijo veliko sami zase- o tebi.

Mobitel še celo daje potrdila o donaciji za davkarijo, kar ni kar tako. Na svoji internetni strani je tudi objavil donacijo. Verjamem, da bo Biserka posredovala konkretne podatke o registraciji, da bomo vsi lahko mirni ali vsaj malo pomirjeni. Verjetno društvo ni registrirano na področju zdravstvenega varstva ampak katerem drugem. Vrba, res si se potrudila, da si vzameš toliko časa za take reči. Res zanimivo, da ti to toliko pomeni. Upam, da boš prišla resnici do dna - pa ne zaradi tebe, ampak zaradi Biserke, ker si ne predstavljam, da ne bi imela vse urejeno kot je treba.

Cigančica, popolnoma se strinjam s tem, da nas prizadane tisto, kar je v nas samih, da je to kot nekakšno ogledalo, v karerem vidimo, kaj nosimo v sebi- kako mislimo o sebi. Pred dvemi leti smo o tem pisali v Črnio luknji (Razočarana), bom kar skopirala kar sem tam napisala, ker še vedno mislim enako kot takrat- in se mi stalno potrjuje pri sebi in drugih, da je res tako MOJ CITAT: Malo v razmislek... Mislim, da je Teja napisala bistvo vsega! Problem je v tem, da se ne sprejemamo taki kot smo, da se nimamo radi, da se ne cenimo dovolj, da imamo o sebi slabo mnenje.... Ko nas nekdo užali oziroma nam pove nekaj, kar nas prizadane, gre zato, da imamo mi to V SEBI, da si mi sami globoko v sebi mislimo isto in zato nas to prizadane. Zelo banalen primer: Nekdo ti reče, da si grd... Če ti globoko v sebi (podzavestno) misliš, da nisi lep, da si grd itd.., je to ena tvojih šibkih, bolečih točk in te to zelo prizadane. Če pa ti o sebi misliš in veš, da si lep, se taki pripombi le nasmehneš in si misliš- motiš se, jaz VEM, da sem lep. In te ne prizadane. Grobe besede so dober pokazatelj tega, kaj imamo v sebi in se niti ne zavedamo. Če se cenimo, spoštujemo, imamo pozitivno mnenje o sebi in smo v to sigurni, smo stabilni in nas pripombe drugih ne prizadanejo, ker vemo, da niso resnične. Zamahnemo z roko in si mislimo - kvasiš traparije, ker bi me rad prizadel, ker SEBI v dani situaciji ne znaš pomagati drugače kot tako, da žališ mene.. Če pa imamo o sebi slabo mnenje, se ne cenimo, imamo o sebi negativno podobo, nas to zaboli in radi bi bili drugačni... Zavestno pa marsikdaj niti ne vemo, da se v resnici ne maramo.. V takem primeru padejo pripombe na plodna tla. Zbudi se naše lastno mnenje o sebi in to boli. Vse, kar ti nekdo reče IN TE PRIZADANE, ti na nek način pokaže, kaj si misliš o sebi. Kar pa se tiče partnerstva na ta način- to ni dobro, ker ni medsebojnega spoštovanja. Vprašaj svoje srce kaj si želiš. Pozabi na njega, otroke... vsi bodo preživeli.. TI si važna in vprašati moraš sebe, kako čutiš. Kaj storiti? Vse, da ojačaš SEBE, spremeniš samopodobo (NE na podlagi mnenj drugih! Sama moraš to v sebi spoznati brez mnenj drugih)in ko boš dovolj močna in stabilna, ti bo jasno, kaj storiti, ker boš to (karkoli že bo) v sebi jasno čutila.

Meni je računalnik in takele tehnične igračke nasploh - že skoraj hobby. Saj ne, da bi znala programirat in podobne finte, ampak za nemoteno delo obvladam dosti in tudi mene so v službi vsi naokoli vedno ponucali za inštruktorico. Bolj zanimivo pa je bilo na začetku, včasih, ko smo računalnike šele dobili. Na mizo so mi dali računalnik in gor en program, ki je delal tako s tabelami kot z besedilom in še par rečimi.... (mislim, da se mu je reklo OperAcess) - zraven pa debelo knjigo v angleščini o programu. Worda, excela še nismo poznali. Delali smo vse v DOS-u, windowsov še ni bilo.... Najbrž mi zadeve zato grejo od rok, ker sem se morala takrat čisto sama pregristi v programe (niti slučajno še ni bilo tečajev)... Znali smo tudi delati razne reči v DOS-u, med drugim popravljati / dopisati / včasih tudi zbrisati autoexec.bat in system.sis file, kar je bilo še posebej dramatično.... Kar se pa mladine tiče- na mladih svet stoji . Oni pa s tem dobesedno rastejo gor in obvladajo sceno. Ampak še vedno vem, za kaj gre, tako da me ne morejo nafintirat za kako stvar...

No, tudi to vem, kje je rezervnqa guma... Slišala sem za primer, ko niso našli rezervne gume, ker je bila pritrjena POD avto- malo neobičajno (ne vem, kateri avto je to)- ampak to pa že moraš vedet. Koliko morajo biti napumpane gume, pri meni piše pri strani pri voznikovih vratih . Če smo že pri takih temah- naj napišem eno svojo resnično anekdoto že kar precej nazaj - iz črpalke. Imela sem "svoj" avto, mož službenega. Enkrat sva prišla skupaj na črpalko z "mojim" avtom in črpalkar je začel točiti. Vpraša moža- koliko drži tank? Ker sem vedno tankala jaz, me mož vpraša- koliko gre noter? Povem- 39 litrov.... Obrne se k črpalkarju in mu reče: žena pravi, da 39 litrov. Nakar se oba prizanesljivo nasmehneta, češ.... Seveda je šlo noter skorajda točno 39 litrov.... Bila sta kao silno začudena, jaz pa sem si mislila tasvoje.... Ali pa- ker zelo rada "prčkam" in se nam je pokvarila napa, sem se šla McGayverja in skombinirala napo iz ene plastične posode v katero sem zvrtala luknjo in vanjo zataknila okrogli ventilator... potem je nastal problem, ker premer ventilatorja ni bil enak kot premer odzračevalne cevi... potrebovala sem "reducirštuk" iz enega fi na drugega... Šla sem v Bauhaus in hodila naokoli in gledala, kaj bi bilo primerno... Pride prodajalec in me vpraša, kaj iščem. Razložim mu. Nekaj časa me molče gleda in potem reče (doberedno !!) - Ali ne bi raje poslali vašega moža to kupit, ker bi točno vedel kaj hoče ? MIslila sem, da ga bom kar treščila.... Kasneje sem našla primeren kos pri delih za stranišče Prodajalec je najbrž mislil, da se mi je zmešalo, ampak napa je pa delala ! Ko sem se pa lani peljala iz morja, mi je avto crkaval pri nizkih obratih. Glede na mojo pot (Osor na Cresu - Ljualjana, vmes pa še trajekt) je bila pot nepozabna. Vsakič ko smo stali, sem ga turirala in gotovo je spet kdo mislil, da sem malo čez les.... Še ena krasna- pred davnimi leti sem podedovala starega fičota. Ker je bil že bogi, mu je nekaj crkavalo- saj ne vem več kaj- zataknil se je en ventil ali nekaj podobnega. Vedela sem, kaj mi je storiti, ko se to zgodi, (odpreti haubo in vzeti kadivo, ki sem ga v ta namen vozila s sabo) ter točno kje moram mahnit, da se zadeva zrihta. Ne bom pozavila slike... obstanem na cesti sredi mesta. Seveda takoj firbci in pomagači okoli mene. Jaz pa- moment, takoj bo vredu... grem, vzamem kladivo, odprem haubo, POK.., z vso silo mahnem po nečem v haubi, jo zaprem in se odpeljem dalje. Izgledalo je res noro. Oh, kje so fičkoti... bili so krasni... a ne?

Nisem niti pomislila, da bi bilo drugače mišljeno kot dobro Zunaj sije sonček in vsi imamo lahko lep dan, verjetno bi bilo bolje iti ven kot sedeti doma za računalnikom, če čas dopušča....

Meni se je do sedaj obnesla - kar se kg tiče, še vsaka dieta in mislim, da vsaka tudi deluje (nekatere tudi do NULE ) če se je držiš. Niti slučajno pa ni vsaka dieta tudi primerna in zdrava. In niti slučajno potem ne obdržiš nižjih kg, če ne spremeniš kaj v glavi in načinu življenja. Tudi pri meni se je po vseh poizkusih najbolj obnesla tista 1.točka od Danda Lune.... Ko zadevo spustiš iz rok (če si enkrat že pregloboko noter), se začne urejati sama po sebi. Rada pa bi pokomentirala ločevalno dieto. Knjižico poznam... morda je dobra za tiste, ki lažje sledijo nekim zapovedim, kjer je vse točno določeno zapisano.. Mnogo bojše in resnično dobro (to čutim sama v svojem telesu, kadar se tega držim) pa je zdravo kombiniranje prehrane preko celega dneva, ne da bi se šel kak "konkreten" dan. To pa dejansko vpliva na organizem in počutje. Gre za to, da ješ normalno, le da daš ne mešaš beljakovin s škrobom v enem in istem obroku. Lahko ješ beljakovine z zelenjavo, sadjem, ali pa škrob z zelenjavo, sadjem... Recimo- poješ meso, lahko zraven kos sira ter prilogo iz zelenjave (krompir iz tega vidika ne spada k zelenjavi temveč k škrobu) in veliko skledo solate. Ali pa si narediš zelenjavno rižoto in skledo solate... Špagete z zelenjavno polivko (alil gobice, njam) in solata itd..... Ali pa ješ recimo celo segedin (brez moke), ričet (brez mesa) in podobno, le da ni meso skupaj s škrobom. Ali pa pečen krompir in solata... kombinacij je nešteto, ne rabiš jedilnika, sproti vidiš kaj in kako gre skupaj. Hrana je pestra. Maščobe so nevtralne (maslo ni beljakovina, ker ima preveč maščob in spada že tja). Sadje je vse pod OH razen nekaterih vrst (banane so škrob, pa mislim, da še slive...?) Priporoča se v enem obroku jesti eno vrsto sadja (ni pa nujno). Kadar takole kombiniram, se nikoli po kosilu ne počutim leno in zaspano, telo mi ne zadržuje vode (nič ne oteka, kljub sedenju in stanju...), ves dan sem "pri sebi". V knjigi Zdravo kombiniranje prehrane je lepo opisano zakaj je tako bolje in kako telo prebavlja in presnavlja beljakovine in kako škrob in kako se to med sabo "znevtralizira", da se telo matra, ko prebavlja... Potem gre pa vsa kri v želodec, mi pa vodoravno in prebavljat.... po možnosti pred TV, da se še malo obsevamo.... zraven .

Tale tema se moških najbrž ne tiče, ker si predstavljam, da obvladajo sceno "u nulo". Tudi je verjetno že bila kakšna podobna tema... Kaj pa me, ženske? Kako dobro poznamo svoj avto? Sem- lahko rečem, tehnični tip in mi take stvarce niso tuje, pa se vseeno znajdem marsikdaj na suhem. Letos sem recimo morala zamenjati letne gume in ugotovila, da nimam blage veze o gumah. Potem sem začela iskati kaj, kje, kako in počem in našla kar nekaj stvari. Če katera rabi- da vsaj malo ve o različnosti gum in kaj je pri tem pomembno, bo veliko našla tule: http://www.reifendirekt.at/Sommerreifen.html To je sicer internetna stran neke ŽNJ prodajalne gum (naj mi oprostijo, kdorkoli so), a super je, ko izbereš recimo svojo dimenzijo in eno gumo, (sedaj vem, ketere dimenzije imam in kaj vsi napisi na gumi pomenijo ), se ti odpre nova stran na kateri si lahko ogleddaš teste raznih revij in društev za posamezne gume... Tako lahko spoznaš kaj je bistveno itd.... Gum mi na cesti k sreči še ni bilo treba menjat... Ali veste, kdaj in na koliko km je treba na srevis in podobne reči? Jaz ne, ker mi to ureja še vedno moška sila. To je kar potuha. Lahko pa pride prav, če si znaš pritrditi prtljažnik za kolesa, smuči, montano.... Verjetno to ponavadi počnejo moški (kar je normalno, a ne )- čisto vsem pa najbrž tudi ne... se je treba včasih kar znajti. Zvoke svojega avta pa poznam in če je kaj drugače kot ponavadi, ga zaslišim, začutim. Lani sem zamenjala auspuh in k sreči tu ni kaj vedeti, le denar je treba imeti in najti primernega (beri:ne predragega) ki ti bo to poštimal. Še najbolj pa vem, koliko stane bencin :xx!: in registracija :xx!: :xx!: Kaj pa ve? Koliko ste samostojne in koliko odvisnice?

Vrba, tudi jaz nisem za osebne pogovore tule na forumu, čeprav je včasih le treba kaj napisat, da si jasnejši. Glede tvojih komentarjev enostavno nimam več pripomb, saj govorijo sami zase. Cigancica, imaš prav, polno je šarlatanov in treba je biti previden, če iščeš pomoč, in takole po internetu je res težko presoditi. V teh letih sem jih imela prilike srečat kar precej, obljubljali so veliko. K sreči sem jih začutila in šla mimo. Treba jih je začutit, malo z intuicijo (seveda ne tako enostavno preko interneta) -tako ene kot druge. Vsak od nas pa ima seveda svobodno izbiro- ali verjame ali ne, ali kaj da ali ne, konec koncev tudi ali komentira ali ne. Hvala za želje okoli mojih vzorcev- ampak situacija je ravno obratna Zaželi mi, da jih spustim, ker to so slabi vzorci, ki mi delajo težave Nič mi ni hudega, včasih pomislim, da bil ta bolezen ena najkoristnejših stvari v mojem življenju !

Smrketa - Kremo za oči nanesem okoli oči po čiščenju in potem drugo kremo nanesem le na preostali del obraza (je ponavadi za oči premočna). Jaz jo čisto narahlo s krožnimi gibi namažem in /ali "vtapkam" noter s prsti, da ne vlečem kože. Tanka koža je v mladosti super- je sicer lahko občutljiva, a človek ponavadi nima mozoljev, aken in je lepa. Ko pa se staraš, se dosti hitreje guba- ravno zadnjič je pisalo v časopisu, kako se mastna koža najpočasneje stara in najmanj guba. Imam oprijateljico, ki to potrjuje. Ognjičevo kremo sem začela uporabljat, ko jo je pred že kakimi 10 leti v službo prinesela posrednica in smo je nekatere ženske kupile od nje. Sedaj mi jo prinese na dom, jo pokličem, če jo rabim. Kremo izdeluje jo OBLAK (mislim, da je pokojni in sedaj dela njegova žena ?) iz Škofje Loke. Ima dnevno in nočno, je za suho in občutljivo kožo (precej mastna ampak meni zelo paše, pa izgleda da deluje zdravilno tudi na akne, ki so na mastni koži). Jaz uporabljam nočno. Dolgo sem jo uporabljala zjutraj in zvečer in koža se mi je res ojačala. Sedaj jo uporabljam občasno- bolj kot zdravilo- če je koža iritirana, presuha, če enostavno čutim, da jo moram malo "popravit" in nahranit. Je postala tudi relativno draga (za "domačo" kremo)- 50 ml je 4.500 sit, pa tudi izgleda, da se mi je koža tako stabilizirala, da mi sedaj prenese marsikaj, včasih pa sem neprimerno kremo zame začutila že par minut po vnosu. Verjetno je štos prav v ognjiču, ne ravno v točno določeni ognjičevi kremi. Najbrž "deluje" tudi kakšna druga, da je le naravna. Za to "mojo" zatrjujejo, da je popolnoma naravna (če jo imam predolgo, začne smrdeti po žarkem in to že po parih mesecih in če je vroče -poleti, jo je treba imeti v hladilniku- torej res nima noter nobenega konzervansa) Tudi mene nekatere kreme "špikajo" in pečejo, predvsem če probam kaj za starejšo kožo, ker poživlja krvotok itd... Mi ful ne paše in jih ne uporabljam. Že itak uporabljam kremo za čez 35, čeprav jih imam kar nekaj več. Ne bi rada uporabljala krem za zelo zrelo kožo (no, tam še nisem), ker koža se razvadi in je kot z drogo- vedno manj deluje in koža je vedno bolj lačna in sesuta- vedno manj deluje sama. (potem si kot Michael Jackson), Če čutim, da koža ni več "samostojna" in da krema ne "deluje več", grem na kuro z ognjičevo kremo in to vedno reši situacijo. Aja še to- ful mi ne pašejo sadne kisline, AHA itd... sem si skoraj fentala kožo z njimi. Sedaj se izogibam vsaki stvariza kožo, ki ima noter sadne kisline in podobne stvari.

Za Penzla ti lahko jaz povem: Akupunktna masaza - varianta- po Penzlu. Tule imaš več: http://www.apmpopenzel.com/ To je točno ta masaža, o kateri sem pisala - akupunktna masaža. Moja terapevtka Joži Kastelic se je tudi učila pri njem in ima "njegpvo" diplomo.

Draga Vrba- sedaj bom pa jaz tebe nekaj vprašala- si morda že imela raka ? Veš kako je to? Razumem, da želiš pojasnila in prav je tako!! Samo način, sam tvoj nastop, ki kipi od negativne energije, pa ni tapravi. Saj verjetno veš, da za vsako besedo stoji določena energija. Tvoja v tehle dopisih sigurno ni ravno najbolj pozitivna in taprava. Sama se z boleznijo soočam že skorajda 15 let. vse živo sem že dala skozi fizično - več operacij, KT, obsevanja..... Psihično - ne vem, če si lahko predstavljaš, kako je to, še sploh, ko misliš, da boš imel vsaj nekaj časa mir, pa se spet ponovi.... To bi me lahko kaj hitro povozilo, pa me ni. Zahvalim se med drugim lahko tudi prav Biserki Marušič, zato sem tudi napisala med obvestila poziv za pošiljanje SMS- ker vem, za kaj gre. Ko mi je bilo pred leti skorajda najhuje, sem namreč našla pot do Shen-qija oziroma bolje bi bilo reči, da je on našel mene. Z njihovo pomočjo se popolnoma spremenila pogled na svoje življenje, svetz okoli mene, bolezen... (o tem smo že debatirali tule na LF) Biserka Marušič je bila takrat (in je še) ena od inštruktoric shen-qija in v pogovoru z njo in na njenih tretmanih sem izkoreninila marsikatero bolečo ost, ki me je zbadala, pa še vedela nisem zanjo, med sproščanjem ali med "norimi vajami" sem sprostila marsakatero blokado in vzorec, ki me je težil. In živim, na čudenje marsikoga, kljub bolezni še vedno, kot da mi nič ni. Nisem se ravno ozdravila, res je. Res pa je tudi, da do sedaj nisem bila še čisto pripravljena "spustiti" vseh mojih vzorcev- to je pač odvisno od vsakega posameznika. Zato obljub ni, je pa pomoč. Jaz sem našla sem svoj smisel Zato točno vem, o čem Bisreka govori, ko pravi, da pomaga izkoreniniti vzroke raka. Vzroki raka so VEDNO v nas samih. To ti glede na svojo dejavnost (tvoja internetna stran- marsikdo ima internetno stran, a ne? ), še predobro veš. Zato se toliko bolj čudim tvoji reakciji, ko je nekdo pripravljen ZASTONJ pomagati ljudem v stiski- brez obljub, le biti tam in pomagati, kollikor je mogoče. (na shen-qiju sem obiske plačevala). Besede so jasne in odkrite. Zakaj se ne bi smelo uporabljati besede rak? Od kdaj lahko to besedo uporabljajo samo zdravniki? Prvi, ki jo lahko uporabljajo so (smo) biolniki sami! Kakšna reklama neki? Manipulacija? Gre za osebo, ki je sama dala vse to skozi, se sama pozdravila in je pripravljena pomagati drugim. Zastonj in prosi za podporo, da bi lahko s skupino ljudi, ki bi to želeli, iizvedla delavnico kot je opisala v odgovoru Nosorogu. Povsod drugje so to visoko plačljive zadeve. Ljudje, ki zbolijo pa nimajo vedno denarja.. saj nekako tako si mislila tudi ti, ko si kritizirala. Manipulacija? Smem vprašati - ali ti ponujaš svoje storittve zastonj, ali lahko pridejo k tebi le ljudje, ki imajo dobolj denarja? Ne razumi me narobe, ne mislim se kregat ali te kakorkoli žaliti. Samo malo me je prizadelo, ko sem brala tvoje napadalne poste, ker slučajno vem, kdo in kaj stoji za društvom moč in kakšni so nameni društva. Od enega SMSja verjetno ne bo nihče bankrotiral. Za kakšne resnejše donacije pa je itak potrebno dokazati črno na belem, za kaj se jih potrebuje, kar pa društvu najbrž tudi ne bo problem.Tako da kakega večjega izkoriščanja tule najbrž ne more biti. ali ne?

Akupunktura se izvaja z iglicami, ki jih v akupunkturne točke zabada terapevt. Krvi pri tem še nisem videla... Akupresura je enako, le da terapevt pritiska na točko s prsti ali kovinsko paličico brez špice (okrogel konec- majhna kroglica) Moksibustija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt uporablja posebno, t.i. moksa-cigaro (valj iz posušene, stisnjene zeliščne vsebine), ki jo prižge, približa akupunkturni točki in jo tretira z zdravilno toploto. Akupunkturna (ali akupunktna) masaža pa izgleda konkretno takole: terapevt ti s kovinskim svinčnikom, ki ima na koncu kroglico / ali pa z roko / , dobesedno vleče po meridianih po goli koži in ti jih tako stimulira. Lahko se ustavi na kakšnih akupunkturnih točkah in jih didatno stimulira. Potegi so dolgi, vzdolž celega meridiana- recimo od podplata do podpazduhe in itd. ODvisno pač od meridiana. Običajno se na eni terapiji "obdela" vse jkin meridiane ali pa vse jang meridiane...

Sem šla še enkrat prebrat tvoje vprašanje... Ni rečeno, da rabiš samo dotik pa je dosti.... BIoenergeti k ti da dotik, te poštima, ampak to mine, kot bi se izpraznila baterija, če ne narediš potem še sam kaj zase. Živeti moraš vsak dan in dogajajo se ti različne stvari, stresi in podobno. Moraš si znati pomagati sam in samo dotik sam pri sebi ni dovolj. Če nismo res izjemni mojstri (kar v glavnem nismo), se moramo kar sproti in kar naprej truditi -se "uravnavati" na tak ali drugačen način. Joga, meditacija, masaža, reiki itd.... Za samo dotik moraš biti že kar precej mojstra ali pa kar naprej bingljati pri kakem bioenergetiku, pa še ta ti bo rekel, da moraš sproti narediti marsikaj sam zase.

Za vsemi metodami "stoji zadaj" energija univerzuma. bioenergija ali kakorkoli jo pač kdo imenuje. Nobena metoda ni boljša od druge- so pa v določenih situacijah nekatere trenutno za nekoga primernejše ali lažje izvedljive kot druge.... Tudi nekomu bolj "leži" ena kot druga.. Končni cilj je pri vseh enak- naše telo narediti pretočno za to energijo, odpraviti blokade v teh pretokih in jo v telesu uravnovesiti ter se z njo napolniti- energija je življenje. Včasih so bioenergetiki mislili, da so izjemni, ker lahko dajejo svojo energijo. Sedaj vemo, da je le-ta dostopna nam vsem. Bioenergetiki se sedaj zavedajo, da so le "pretčni boljerji" (kot pravi zase npr.Domančič) in da gre vsa zahvala in spoštovanje univerzumu. Zelo laično rečeno: Bioenergetik ti uravnava auro, odprtost in pretočnost čaker, meridianov, odpravlja blokade in te napolni z energijo. Reiki je metoda, kjer ti skušaš to narediti sam s sabo ali na kom drugem- s polaganjem rok ali na daljavo. Z reikijem se ponavadi zdravimo. Masaža - shiatsu ali tuina ali akupunktna in druge... Spet na nek način sledijo meridianom, jih stimulirajo, odpirajo, delajo pretočne, razbijajo blokade... Refleksologija stopal- enako- na stopalih imamo refleksne cone vseh organov, vseh meridianov- s stimulacijo njih, dosegamo enake cilje. Cone vseh organov so še drugje na telesu, le da to obvladajo že bolj prefinjeni mojstri- recimo na lobanji, okoli kolena, na dlaneh itd... Zdravljenje z glasbo, barvami... vsaka čakra ima svoj tom, mantro (zlog), ki ga lahko pojemo, svojo barvo... tako lahko stimuliramo čakre na razne načine... Joga , taichi in podobne zadeve- krasna stvar za stimulacijo energetskega pretoka v telesu, po meridianih, ki jih raztegujemo, pri taichiju se čudovito poigravamo z energijo, ki jo dobesedno božamo in pretakamo z dlanmi... Meditacija... se umirimo, odpremo, postanemo pretočni za energijo, dovzetni za notranji glas/ intuicijo... Vse to in še mnogi drugi načini so krasne zadeve, krasna "orodja", ki so dana vsakomur, ki jih želi sprejeti in z njimi delati. Lahko jih poizkusiš več in ugotoviš, kaj te "pritegne". Morda jih boš uporabljal več - kakor boš pač začutil potrebo. Kakorkoli se ubadaš s tem, pa ugotoviš. da vodi vse k enemu cilju, le pot, vibracije, so različni. Vsi pa so čudoviti. Ko enkrat "padeš not" te potegne in ne moreš več ven...