daisy

Ko delamo vaje ali kakorkoli drugače krepimo oči, moramo počasi zmanjševati dioptrijo v očalih. Po vajah se stanje očesa nekoliko izboljša in če takoj spet nataknemo očala z maksimalno dioptrijo, se oko takoj prilagodi nanje in trud je bil zaman. Zato poiščimo kaka stara očala z 0,25 ali 0,5 nižjo dioptrijo. Ko bomo s temi videli dobro, zopet poiščemo šibkejša očala (če ne drugače- v DM imajo poceni očala) Marsikdo od nas ima oči preobčutljive na svetlobo in enostavno ne more več brez sončnih očal. To za oko ni normalno. Oči sčasoma postanejo vedno bolj občutljive na svetlobo , kar vodi do poslabšanja vida in višje dioptrije. Sončna svetloba krepi našo mrežnico, vidne celice se aktivirajo. Raziskave kažejo, da imunski sistem spodbuja prav UV svetloba, ki jo sprejemamo prek oči. Pomembno je le, da se zaščitimo pred premočnim žarčenjem – na močnem soncu ( na snegu, v visokogorju – vedno kadar bi morali oči pripreti) – zaščitimo se s temnimi in kvalitetnimi stekli, ki zaprejo dostop tudi od strani, sicer nam v – zaradi temnih očal razširjene zenice – od strani vpada v oči še več žarkov. (Že lanska in tudi letošnja moda ponuja ukrivljena očala, ki nudijo zaščito tudi od strani) Vaja omogoča navajanje oči na močnejšo svetlobo in stimulira očesno mrežnico. V začetku sončimo oči s šibko sončno svetlobo, vedno pa do 11 ure dopoldne ali po 15.uri popoldne. Namesto sonca lahko uporabljamo svetila, ki niso tako močna, da bi slepila. Svetlobo postopoma povečujemo. Prva vaja: Postavimo se tako, da smo s telesom delno na soncu, delno v senci. Zapremo oči, vrat je vzravnan, dvignemo glavo in s telesom polkrožimo v levo in desno – izmenično na sončno in senčno stran. Vajo ponavljamo tako dolgo, da so zaprte oči popolnoma navajene na sončno svetlobo. Ponavadi je za to potrebno nekaj minut. Potem se postavimo na sonce in vajo ponovimo. Vadimo, dokler se oči navadijo na svetlobo. V nadaljevanju postopoma pričnemo odpirati oči, tako, da gledamo navzdol, nato pa pogled ob nihanju postopno dvigujemo. Druga vaja: Sedimo ali ležimo na soncu, sproščeno, z zaprtimi očmi. Na zaprtih vekah čutimo sončno svetlobo in toploto. Predstavljajmo si, da sonce prodira v naše oko in poživlja miljone vidnih celic, ki so v njem. Krožimo z glavo v smeri urinega kazalca »okoli sonca« - kot bi imeli na nosu svinčnik in bi z njim hoteli obkrožiti sonce. Pri tem smo pozorni na barve, ki se nam pojavljajo v očeh.... Previdno odpremoi oči in smo pozorni na naš pogled, barve, dojemanje svetlobe....

Res super.... vsaka podobnost z nami / ljudmi, je zgolj..... ?? kako že gre? http://video.google.com/videoplay?docid=-3896167521325420324

Ja, možno, Kukica. Ampak ne vem. Če koga zanima, bo že zvrtal. Na blogu malo več navajam o teh vajah in zadevah za oči... Malo iz lastnih izkušenj, več iz tečaja in knjig. Zadnjre čase se malo več ubadam s tem, ker sem ravno kupila in prebrala eno tako knjigo in spet moram reči, da pri meni definitivno deluje.

Ženska ujame žabo, ki ji za izpustitev obljubi izpolnitev treh želja........... Opozori pa jo, da bo vse, kar si bo zaželela, njen mož dobil v 100 kratni količini! Ženska si zaželi, da je najlepša na svetu..... Žaba jo opozori, da bo njen mož 100 x lepši....... Pa ženska reče, da nič hudega.. saj bo ona najlepša, itak bo hotel samo njo.... Ženska si zaželi, da je najbogatejša na svetu.... Žaba jo opozori., da bo njen mož 100 x bogatejši od nje... Pa ženska reče, da nič hudega... saj bo ona najbogatejša, itak bo hotel samo njo.... .............. Pa tretja želja? Vpraša žaba..... Ženska si zaželi blažji srčni infarkt..........

Pride starka (najbrž je imela škrtatni klobuk na glavi ) v banko in hoče prav direktorja. Ker tečnari, ga pokličejo. Starka pravi, da bi rada vložila ogromno denarja. Direktor jo vpraša, od kod ima toliko denarja!? "Stavim na velike vsote" pravi ona. "Na kaj pa stavite?" vpraša direktor. "Na razne traparije! Recimo, z vami bi šla stavit, da imate kvadratasta jajca!" pravi ona.. "O, pa ja! To grem pa takoj stavit!" reče direktor. In skleneta stavo za 5 miljonov.. Naslednjega dne naj bi starka prišla ob 10h s svojim odvetnikom (kot pričo) in z denarjem, pa bi skupaj pogledali kakšna so direktorjeva jajca.. Direktorja čudi in malo zaskrbi.. Zvečer se ogleduje v ogledalu, otipava in ko se prepriča, da so one okrogla, si misli: nora starka! in gre v miru spat.. Drugi dan točno ob 10h pride starka z odvetnikom. Direktor ponosno sleče hlače: "Evo, okrogla so, dobil sem stavo!" Starka se malo stuži, zamaje z glavo in reče; "Izgleda, da sem tokrat izgubila. Lahko potipam, če so res tudi noter okrogla, da se prepričam?" Direktor, ki je ravnokar zaslužil 5 mio, se ne brani. Starka pride k njemu in ga potipa, njen odvetnik pa se v krču prime za glavo.... "Kaj pa mu je?" jo vpraša direktor. "Ah, nič," reče starka in si popravi škrlatni klobuk na glavi " "z njim sem šla stavit za 10 miljonov, da bom danes ob 10h prijela direktorja banke za jajca.".....

Pri 3.letih: Pogleda se in vidi Kraljico Pri 8.letih: Pogleda se in vidi Pepelko Pri 15.letih: Pogleda se in vidi Grdo račko (Mama, takšna sploh ne morem ven !!) Pri 20.letih: Pogleda se in vidi - »predebela/presuha«, »premajhna/previsoka«, »preravnolasa/ prekodrasta«.... – ampak se odloči, da gre vseeno ven Pri 30.letih: Pogleda se in vidi vidi - »predebela/presuha«, »premajhna/previsoka«, »preravnolasa/ prekodrasta«.... – ampak se odloči, da nima časa da to popravlja v tem trenutku in gre vseeno ven Pri 40.letih: Pogleda se in vidi vidi -»predebela/presuha«, »premajhna/previsoka«, »preravnolasa/ preskravžljana«.... – in si reče- vsaj »čista« sem! In gre vseeno ven Pri 50.letih: Pogleda se in si reče - « Jaz sem« in gre, kamor si želi iti Pri 60.letih: Pogleda se in spomni sama sebe na vse tiste ljudi, ki se ne morejo več niti videti v ogledalu . Gre ven in osvoji svet... Pri 70.letih: Pogleda se in vidi modrost, smeh in sposobnost. Gre ven in uživa življenje Pri 80.letih: Vseeno ji je, kako izgleda... Povezne si na glavo škrlaten klobuk in se gre ven zabavat s svetom.......

Malo sem pobrskala po zapiskih izpred let, ko sem bila na tečaju za izboljšanje vida po metodi dr.Bytesa. Doma imam tudi knjige s to tematiko (pred kratkim sem kupila eno res dobro in uporabno : Izboljšajte vid! (Učila,2003). Tule povzemam iz vseh virov nekaj o vidu in kaj storiti za njegovo izboljšanje: Avtorji metod trdijo, da - če so oči zdrave - je njihovo pešanje le posledica slabenja vezivnega tkiva, mišic, »slabega ravnanja« z njimi in podobno, Oči enostavno niso več tako prožne, kot bi morale biti Vse to se da v veliki meri ali popolnoma odpraviti z določenimi vajami za oči in skrbjo za oči nasploh. SPLOŠNI NAPOTKI: 1..Krepitev oči s pomočjo vitaminov Vitamin A – 5.000 do 10.000 m.e./dan Vitamin C – 100 do 500 mg /dan Vitamin E – 100 do 200 mg /dan B kompleks – 1 do 2 tbl. 3x /dan To so količine za odrasle ! Kura naj traja dva tedna do enega meseca, nato prekinemo in po 14 dneh kuro ponovimo. Običajno je potrebno narediti več kur. 2. Naravni viri vitaminov Surov sok: korenja, zelene (korenina), peteršilja (korenina), cikorije (cela rastlina) Pijemo 1-2 kozarca mešanice vsak dan. 3. Poskrbimo za ozdravitev sinusov in grla, ker le-to negativno vpliva na vid Nos čistimo s toplo slano vodo (1/2 žlice soli na 1 skodelico vode). Vodo potegnemo skozi nos v usta. Grlo čistimo z grgranjem čaka (žajbelj, evkaliptus, hrastova skorja, propolis). 4. Preprečimo vnetja oči Če je potrebno uporabljamo kapljice ali mazila za oči – po predhodnem posvetu z okulistom. 5. Kontrolirajmo kri zaradi morebitne slabokrvnosti 6. Kontrolirajmo krvni pritisk 7. Kontrolirajmo očesni pritisk 8. Poskrbimo za izboljšanje cirkupacije krvi 9. Kotrolirajmo holesterol in sladkor v krvi 10. Redno delajmo vaje za oči, pomagajmo si tudi z rasterskimi očali 11. Pomagajmo si z akupresuro, jogo, vizualizacijo in meditacijo... Lahko potrdim z lastnim primerom in primeri nekaterih znancev, da vaje za oči dejansko delujejo. Zanje ne potrebujemo veliko časa, samo nekaj minut. Večino njih lahko delamo preko celega dneva, v službi (predvsem za računalnikom !), za volanom, na cesti, v naravi.... Samo malo se je treba navaditi in biti pozoren na to. Potem počneš določene stvari že kar avtomatično. Obstajajo celo vaje, ki zmanjšujejo astigmatizem in vaje za tridimenzionalni vid, pa vaje za sproščanje oči in seveda vaje za zmanjševanje dioptrije in izostritev vida. Oko naj bi gledalo vedno saproščeno. Mišljeno je, da naše oči drsijo preko vidnega polja lahkotno kot čopič, ki barva. Brez napenjanja, ne da bi jih motila svetloba .. Dober vid je naše veliko bogastvo in nekaj minut na dan za njegovo vzdrževanje ali izboljšanje je najmanj, kar lahko storimo zase. (V nadaljevanju o posameznih vajah..)

Takole je pa šla u lajf iz balkona. Še ena.. Bila je velika mačka, postave velikih mačk (ozek dolg trup in močne noge... kot kak panter ali lajuar), imela pa je 5 kg

Jaz pa bolj za glasbo..... Imela sem vrsto let abonma v CD (malo menjam modri/oranžni..), sedaj pa sem raje nabavila "Ivanko" (nekaj podobnega kot Joker za Kolosej) in kupim na internetu karto za to kar bi rada slišala, ker v abonma so natlačili kup stvari, ki mi ni všeč in potem je škoda denarja, če ne grem.... Imela sem tudi abonma v operi, pa sem bila čisto ogorčena nad več kot polovico scen za Verdija in drugo klasiko... pač nisem za moderne scene in mi ni, da bi vsi od ciganke naprej hodili po odru v vojaških šinjelih in škornjih ... Navdušena pa sem bila nad Labodjim jezerom, ker je bil ves "klasičen"... kaj hočemo, zame naj bo klasika klasika in moderno moderno..... V Drami ali Mestnem že dolgo nisem bila, poslušam komentarje sinov, ki grejo... nekaj JA, nekaj NE.... Gledala sem par komedij, ki so mi bile kar vredu.. Rada grem gledat Impro Ligo, ker mi je cool kako tamladi razturajo...

Ko sem bila 16 sem dobila muco in jo imela 16 let. No, proti koncu sem se jaz že odselila, ona pa je ostala pri mojih starših še kar nekaj let. Nisem jo hotela vzeti s sabo, ker sem se selila v pritličje hiše ob eni najprometnejših cest in že tako vidim na cesti preveč povoženih muc... Doma je bila v pritličju v bloku in je prosto hodila ven in noter ter imela ogromen rajon (zraven je velik farovški vrt). Bila sem zelo navezana nanjo in še danes so mi mačke najboljše živali (kot domače živali). Imeli smo peripetije: dvakrat mlade, enkrat je pojedla strup za podgane, pa smo pravočasno opazili in so jo glih komaj rešili z injekcijami kalija.... Potem je imela bule po seskih in smo mislili, da ima raka in so jo na koncu nesli uspavat, ker je bila že boga... (preko 16 let). Meni so povedali šele naknadno, bila sem na dopustu.... Sicer pa danes pravijo, da muca, ki hodi "ven", preživi le 3-4 leta maksimalno, ker je toliko okužb in raznih bolezni. Zato je bolje, da je kar noter, kar je pa spet hudo po svoje... Brat ima vedno kakšne mačjke- vedno se mu pritepejo, in skrbi zanje in ko se jih navadi, se jim kaj zgodi in mu je durh nekaj hudo.... Zbolijo ali izginejo ali jih kakšen pes... V glavnem so bolj divje in se niti ne pustijo vse prijet, da bi jih nesel k veterinarju. Tudi on pravi, da jih raje kar ne nese in počaka, da se "zližejo"- če se, ker jih veterinarji najraje kar usmrtijo- češ ima to in to bolezen... ne bo nič.... Potem ima vedno občutek, da bi se morda zlizala... ker nekatere se ozdravijo... Sedaj imam psičko, podedovano po mami, zelo jo imam rada, a še vedno se mi toži po moji muci ali katerikoli muci... Je čisto nekaj drugega, ravno zate ker je samosvoja, pes pa ponižen in ubogljiv.... Ko gledam reklamo za Whiskas - tamalo sivoprogaasto muco, se mi kar milo stori...tako je cort.. Evo jo mojo....

Ne vem, da bi bili problemi s ščitnico kakšna kontraindikacija za post... Trditi sicer ne morem, ampak v raznih pričevanjih so si ljudje uredili tudi ščitnico čez post... Ne vem... Po logiki ne bi smelo biti nič narobe.. Ščitnice nimam, ker so mi jo vzeli v celoti in v celoti nadomeščam hormone s tabletami že vrsto let. Delala sem tri zelo dolge poste (60, 42, 42 dni) in ni bilo popolnoma nič narobe.... Edino ko sem zelo shujšala med posti, mi je zdravnik na koncu za 0,25 moral znižati količino Eltroksina - samo imela sem 25 kg manj, tako da je to popolnoma normalno. Ne vem pa, kako bi odreagirala "moja" ščitnica. Predvidevam, da ne bi bilo nič narobe. Vem pa ne. Če razmišljaš o resnem postu (tri tedne je osnova za zdravljenje) pojdi k zdravniku, naj ti vzame krvne vrednosti za ščitnico in si jih med postom kontroliraj... če noče, pa samoplačniško (zdravniki nočejo kaj dosti slišati o postih). Društvo Preporod ima veliko izkušenj s posti in če telefoniraš g.Videnšku, ti bo odgovoril na vprašanja o povezavi s ščitnico in izkušnjah, ki jih imajo ljudje s tem. Kar se tiče prvih treh dni posta, je pa takole- približno: nekako za tri dni imamo zaloge glikogena v jetrih, po treh dneh pa se telo preorientira na ostale lastne zaloge. Te stvari so tako dobro opisane v knjigah o postu. Itak je treba pred postom kaj prebrat, da veš kako in kaj in potem ni noben problem več in nobena velika znanost. Samo točno je treba vedet kje so meje in kaj lahko, kaj pa ne smeš počet in kdaj je lahko stvar škodljiva. To pa nujno!

Mislim, da je edini in osnovni problem te zgodbe dejstvo, (ki je na žalost glavno gonilo vsega obnašanja, čuitenja, mišljenja.... ) da je ljidem (kar je totalno zgrešeno) življenjsko važno, kako biti vreden v očeh drugih oziroma kako pridobiti njihovo odobravanje.... O tem bi se dalo pa napisat kilometrske zgodbe in razmišljanja... ki so tule na forumu že tudi večkrat napisana...

Kar pogumno! Najenostavneje je če greš nekam v šolo. Šol je dosti, morda rabiš le par začetnih individualnih ur. Če vtipkaš v Najdi.si kitara-šola, dobiš kar nekaj rezuiltatov. Starost absolutno ni pomembna - resda te na redni glasbeni šoli ne bodo vzeli, jih je pa ogromno zasebnih, ki učijo vsakega vse po vrsti. Nisem sicer zasledila, če si se kakorkoli ukvarjal že kdaj z glasbo, ker je potem malo lažje? Oziroma kar precej lažje, ker veš kaj je dur in kaj mol in kaj nekako paše skupaj Sama sem namreč tudi kitarski samouk, samo sem imela prej za sabo 7 let klavirja in močno pubertetniško željo po igranju, ter tabornike, ki so mi dobesedno narisali na papir strune in "krogce" kam prijeti kateri akord. Potem je naneslo, da sem šla pred leti (kot krepko odrasla oseba) skupaj s sinom na skupinske ure kitare v Vodnikovo domačijo. Čeprav sem že marsikaj znala, mi je bilo zlata vredno, da sem se naučila pravilnega prijema kitare (veliko lažje igraš in prsti hitreje šibajo). Imela sem celo nastop na "stara leta" Pametno je, da si najdeš kako vredu knjigo za začetnike, ker je noter opisano kako kitraro primeš, brenkaš, kako se napelje in uglasi strune in podobno. Zelo primerne so knjižice Guitar express Vekoslava Andree-a To imajo na Vodnikovi (si iz LJ?) - Andree je učil tam kitaro, če jih nimajo celo v kakšni knjićžnici.- Pa saj imajo v muzikalijah gotovo še kako drugo primerno knjigo (Wolfova, Napoleonov trg..). Če glasbene osnove poznaš in bi se rad naučil sam, si enostavno poglej z interneta progranček za akorde, na primer http://www.chordfind.com/ Za začetek si zastavi spremljanje pesmi/petja z akordi, ki jih enostavno v levi roki držiš, v desni pa brenkaš. Najlažje ti bo naučiti se spremljati v A duru.! Ta je za začetnike najbolj simpl. V povezavi (kadenca) z A durom so pri eni pesmi ponavadi še D dur, E dur in E7. Poglej si jih na programčku na "pike" - narisano kako prijet. Kako naviješ strune pa je težko po internetu razložit.. najprej jo na poseben način (!???!) zatakneš na kobilico, potem pa zatakneš na vrat kitare (najprej skozi luknjico in nato zatakneš tako, da ko struno navijaš, to zateguje) in naviješ. Nato uglasiš.... Sploh ni tako komplicirano, samo res bi ti moral nekdo uživo pokazat, pa bi takoj zaštekal... http://www.prosoftlab.com

Oprostiti.... nekatere stvari zelo težko, a najtežje samemu sebi. Odpustiti... nujno! Pozabiti.... včasih lažje, drugič težko ali nemogoče; veliko lažje, a nevarno je nekam zakopati, zatlačiti.... skriti.. Pred leti sem se znašla pred težko življenjsko preizkušnjo, kar me je pripravilo do tega, da sem - nevernik kot sem bila – v skrajni stistki zaprosila univerzum boga ali kogarkoli in karkoli – če pač obstaja »tam gori« - naj se zgodi nekaj, da mi bo bolje, ker tako ne morem več. In ko mi je bilo (resnično) uslišano in ko sem zajadrala v sfere spoznavanja same sebe in smisla »biti tukaj in zdaj«, sem se najprej srečala z odpuščanjem. »Svojo pot« naj bi človek namreč pričel s tem, da odpusti in prosi za odpuščanje in s tem olajša svojo dušo, če to seveda misli iskreno in iz srca. Zaprosila sem torej vse, ki sem jih kdaj hote ali nehote prizadela, da mi oprostijo, odpustijo in zaprosila sem vesolje (energijo, boga...), naj mi pomaga, da bi lahko jaz oprostila, odpustila vsem, ki so me kdaj hote ali nehote prizadeli. To ne storiš velikokrat v življenju in ko to izrečeš in pošlješ v vesolje, začutiš resnično iskrenost in željo da se to uresniči. Vendar samo to ni dovolj. Stvari, ki te žgejo že kdove koliko časa, ne izginejo samo zaradi izrečene želje in še tako dobri nameni terjajo veliko dela na sebi, da to dojameš in resnično tudi živiš. Ni gumba, na katerega bi pritisnil in »puf« izgine.... Oprostiš lahko šele takrat, ko dojameš smisel življenja, ko dojameš, zakaj si tukaj in zdaj - ti in drugi okoli tebe. Zakaj in s kakšnim namenom je bilo tisto, kar naj bi oprostil, rečeno, storjeno. To je težko. Zavedati se namreč moraš, da se ti določene stvari enostavno morajo zgoditi, ker je tako namenjeno, da se iz njih naučiš, se spremenič, dojameš.... Filozofija našega bivanja, ki je tako zelo skregana z logiko, z razumom. Filozofija, ki nas postavlja med sebi enake duše, ki se vsaka na svoj način trudi doseči svoja spoznanja, duše, ki z določenimi nameni komunicirajo druga z drugo, da se nam dogaja, kar se nam mora, da se razvijamo... kot igralci na odru, drug drugemu pomagamo živeti in spoznavati.... In ko to veš, lahko oprostiš... ker dotični ni vedel, ni znal, ni mogel drugače....... Odpustiti Let it go – naj gre! Odpustiti je nujno, če želimo naprej. Vsaka prizadetost, skrb, sovraštvo, jeza, se v nas valja kot črv in nas razjeda. Ne maram črvov, nagnusni so mi.... in če si predstavljam, da lazijo v meni in me razjedajo... Uh! Potegnem vodo in jih splaknem z vrha glave skozi podplate ven... in mi je že lažje. Ni vredno, da me razžira. Nobena stvar! Sploh pa, če to ne reši ničesar! Če pomislim, da ne morem spremeniti niti delčka sekunde za nazaj, je vsako valjanje v nekih negativnih čustvih »za nazaj« čista potrata energije in dragocenega časa. Stvari, ki jih ne moremo spremeniti, je potrebno sprejeti : ..... A TAKO..... no , ja....O.K....... Moram reči, da je meni to ena najtežjih stvari v življenju, po drugi strani pa edina smiselna. Ubadati se z nečim, na kar nimam več vpliva? Kar je bilo, se je itak vtisnilo vame na način, kot je bilo potrebno, bila je izkušnja, ki bo vsebovana v intuiciji, ki ji bom naslednjič prisluhnila. Intuiciji- ne razumu! In če pogledam naokoli, ljudje se največ ubadamo s stvarmi, na katere nimamo več vpliva in jih nemoremo spremeniti. Stvari iz preteklosti, ki so že mimo... Namesto da bi se vprašali kaj nam je to prineslo pozitivnega, kaj se lahko naučimo za življenje, se ubdadmo s prizadetostjo, zamerami... Odpuščanje je nujno, ker me otežuje. Kamen za vratom, Ampak samo mojim. Sploh ne tistega, ki me je prizadel- tisti morda še ve ne, ali pa ga ne briga.. Kamen je za mojim vratom, črvi so v meni. Zakaj to dopuščam? Ker je tako težko sprejeti kar ne moreš spremeniti. Ker si nemočen, ker ne moreš ničesar več storiti, da bi se to ne bilo zgodilo. Kadar še občasno zaplujem v te kalne vode, se vedno opazim in takoj vprašam: Lej,jo,lej! Že spet in še vedno !?!?! Kaj imam od tega, da to premlevam in se valjam v tem? Takoj sprevidim, da prav nič koristnega, prej obratno. Če je potrebno se stulim, dam iz sebe, nato pa »potegnem vodo« in adijo! - do nadaljnjega? Morda.. a vedno hitreje splakujem stvari... to je dobesedno trening. Pozabiti zelo, zelo težko. Morda nekoč... Ampak zakaj? Še vedno od nekje priplava na dan.. resda vedno redkeje, pa vendar. Ampak zdi se mi, da vem zakaj ne morem pozabiti, pa čeprav sem že oprostila in odpustila..... Stvar je drugje..... Lani jeseni sem bila na izletu na obiranju mandarin v dolini reke Neretve in spotoma smo si ogledali tudi Medjugorje. Šla sem si ogledat cerkev in znašla sem se na klopi v cerkvi sredi maše v italijanskem jeziku. Razumela sem bolj malo. Pritegnilo me je petje vseh ljudi v cerkvi ob spremljavi sintisajzerja, prijetno melodično petje, ki ni bilo nič kaj podobno enoličnemu govorjenju duhovnikov....... Začela sem peti zraven melodijo, lepa glasba me vedno prevzame. Trenutek in okolje sta naredila svoje in ponovno mi je prišlo na misel odpuščanje drugim in drugi meni..... Ponovno sem izrekla misli odpuščanja... potem pa me je prešinilo.... PA SEBI ? Sprevidela sem, da ne morem odpustiti sama sebi, ker sem dovolila, da so se določene stvari dogajale z mano, ker se nisem pravočasno potegnila zase, ker sem si dovolila poniževanje... ker nisem v življenju storila tega in onega.... Vse to sem zagledala v sebi in kar spreletelo me je.... Enostavno nisem pomislila, da moram oprostiti tudi sebi! Verjetno sploh najprej sebi. Ali pa sem mialila, da te zamere do sebe nimam, saj mi je bilo vse jasno, saj razumem - da takrat nisem znala, nisem zmogla drugače, da sem mislila da je zame to najbolje itd..itd... vse jasno! Ampak vseeno si očitno še nisem mogla oprostiti. Človek je res sam sebi najhujši sodnik. Pa sploh si ne bi smeli soditi! In to, mislim, da je razlog, da določenih stvari ne morem pozabiti. Ker me še vedno težijo. Zaradi mene same- ne zaradi drugih. Ker sem prestroga do sebe? Ker se nimam dovolj rada? No, to pa je že druga zgodba, ki pa je v bistvu rdeča nit vsega mojega iskanja ..........

Rada bi nekaj poudarila.... Če se v postu pregrešiš, to ni več post ampak shujševalna kura, ki pa najbrž takole izvajana ni najbolj zdrava, lahko je tudi nevarna. Post vsekakor ni hec in treba se je držati določenih pravil. da si ne škoduješ. In psihično se pripraviti in vedeti,kaj je tvoj cilj. Potem tudi brez problema zdržiš. Štos posta je namreč to, da se telo začne čistiti in v ta namen spremeni svoja izločanja, presnovne in prebavne funkcije... Da lahko to poče, mora dobiti vase le določeno tekočino (praviloma je treba še pomarancni sok precediti, da ni noter mrvic, ki bi jih moralo telo "predelati"). Tako tekočino absorbira v črevesju zelo hitro in se ne obremenjuje z njo. Tudi ni potrebe delati post na vodi ali čajih (razen v čisto specifične zdravilne namene, pa še to ne vem če...). Veliko bolj koristen in zdrav je post s sadnozelenjavnimi sokovi. Le-ti imajo v sebi veliko koristnega, tudi čistilnega, predvsem pa "energijo"- so živi in človek se počuti dobro, ni lačen, ni švoh... Med drugim sem delala tudi Breussov post ob čajih, pa sem bila tako švoh, da mi ni šlo. Tudi kupljeni sokovi so mrtvi in ti ne dajo energije. Če jih stiskaš sam (pomaranča, grenivka, korenček itd...) in spiješ v roku 10 minut, so bobma! Popiti pomarančni sok ni pregrešiti se v postu. Jogurt je pe že nekaj drugega. Jogurt je mlečna beljakovina in če ti telo 10 dni ne presnavlja teh stvari, izloča manj za njihovo presnovo je zanj to potem kot šus.... Verjetno dokler si mlad in ti nič ne fali, niti ne občutiš, da bi bilo kaj narobe, a s temi stvarmi se ni za igrat. Če na veliko potem začneš jesti neprave stvari, si lahko uničiš slinavko, jetra in še kaj..... Če držiš post 10 dni, je to krasen uspeh, vse čestitke. Tudi telo se je že kar očistilo (kaj pa čiščenje jezika, krtačenje telesa, klistir itd?) in bolj se mi zdi smiselno post končati, če te muči lakota - ampak res končati / začeti s hrano, ki je primerna za prehod iz konca posta nazaj na raznovrstno prehrano.

Malo sem spregledala to temo.... Pred mnesecem sem kupila še eno knjigo - taprvo, ki sem jo imela pred leti ( Boljše življenje brez očal : vaje za izboljšanje vida po metodi dr. Batesa) sem namreč posodila in je nikakor ne more dobiti nazaj. To drugo je izdala založba UČILA in ima naslov Izboljšajte vid ! Moram reči, da je izredno dobra. V njej je veliko vaj, vse Bytesove in še kakšna zraven, omenjeni pripomočki (tudi rasterska očala). Prepričana sem, da imajo obe knjigi v vsaki knjižnici (v naši že). Kar se tiče diete za oči- na tistemm tečaju so nam dali samo spisek nekaj večjih doz vdoločenih viaminov, ki naj bi jih jemali tri mesece - eno kuro. In seveda ob tem delali vaje. Kako konkretno pomagajo pa kar se mene tiče takole: Po tečaju nisem delala kaj prida vaj, ker pač nisem imela večjih problemov z očmi. Navadila sem pa jih na svetlobo, tako da mi še danes razen v ekstremnih primerih (odprto morje, gore) ni potrebno nositi sončnih očal (normalne oči jih v normalnih pogojih ne rabijo, lahko celo škodujejo, če niso zaprta u+z vseh strani itd...) Pred leti (kake 5 let) sem bila pri okulistki, ki mi je natančno pregledala vse v zvezi z očmi in tudi predpisala očala za branje +2. Meni se je zdelo to tako močno, da sem si sicer dala delat očala, ampak samo +1 (še vedno sem namreč brala brez očal razen najdrobnejšega tiska ali pri zelo slabi svetlobi). Obenem je rekla, da me bo poslala na fizioterapijo za oči, ker imam polenjene mišice (delala sem veliko za računalnikom, kar poleni oči, če bne delaš dodatnih vaj, saj so oči naravnane vseskozi na enako razdaljo.) Šla sem na očesno kliniko. Najprej me je "obdelala" sestra z računalnikom- gledala sem v nekaj, kar se je oddaljevalo in približevalo... Kake 10 minut. potem sem šla k zdravnici... pomerila mi je vid in rekla da nimam kaj tam delat, ker vidim ko sokol.... Čez 20 minut sevceda spet nisem več videla dobro. Potem sem začela z vajami in jih občasno delam še danes. In prisežem in garantiram, da stvar še kako deluje!!! Pred enim mesecem sem bila spet pri okulistki in mi je spet predpisala +2 (???!?) jez pa večinoma še vedno berem brez očal... no, malo slabše kot prej, a sem tudi malo bolj lena z vajami. Pa še skregala sem se z njo, ker ko sem ji omenila vaje za oči, je kar znorela in se ni hotela več pogovarjati z mano in začela naj si poiščem drugega okulista, če si hočem uničiti oči.... svašta!! ZA LENOBE: Tudi jaz sem lenoba in se težko spravim k redni vadbi česarkoli. Probam se potrudit, da delam zjutraj 9 tibetancev, nato vaje za oči in malo kroženja v sklepih, nato Makkp-ho vaje in za konec še dve, tri stvari iz joge... Moram reči, da mi to vse skupaj ne vzame več kot 20 minut. Za same vaje za oči, ki jih "vržem vmes" pri kroženju z glavo pa resanično ne porabim več kot par minutk, pa je učinek že viden. Najenostavneje je takole: - ko si zjutraj umivaš obraz, si popljuskaj oči izmenjaje vroče/hladno/vroče/ hladno - to je par sekund, pa zelo paše! - tudi če ne delaš zjutraj nič drugega, si vzami trenutek, postavi se nekam sredi sobe, kroži z glavo (vrat) na dva načina vsaj trikrat (torej 2x3) na eno in trikrat na drugo stran- najprej tako, da gledaš vseskozi le naprej (obraza ne obračaš levo/desno), potem še tako, da poizkušaš slediti z očmi in obrazom kroženju. Potem pride najvažnejše. Telovadba z mišicami oči: jaz imam svinčnik, na katerem sedi kot radirka žirafa. Vzamem ga v roko in zaostrim pogled na žirafo. Potem roko oddaljujem in približujem, tako oči sledijo žirafi in "telovadijo". To naredim 20X. Ta vaja se mi zdi daleč najučinkovitejša. Ali pa če si kazalec ene roke daš pred nos, drugo roko pa iztegneš predse in prav tako iztegneš kazalec. Potem greš s pogledom od enega do drugega kazalca. Vaja je podobna. Tole za oči res ne vzame več kot 5 minut, v bistvu lahko delaš kjerkoli in kadarkoli in dejansko deluje!!! To kar dela Diana pa se imenuje "palmiranje" oči in je sploh baje nekaj najboljšega kar lahko narediš za oči, da se sprostijo in spočijejo....

Blog... blog- še do včeraj neznana stvar, danes že polno idej kaj bi z njimi..... Toliko stvari sem včasih tule na LN napisala v času iskanja same sebe, iskanja vseh mogočih smislov , prebijanja čez prepreke in ovire, čez čustva evforije in strahu... silna modrovanja, od katerih včasih glava boli... a se duša sprosti... Sedaj sem precej tega že našla, tudi marsikaj kar malo pozabila in bi bilo fino malo se spomnit .... Razmišljanja..... da jih bom lahko prebrala, če se bo potrebno v nekem trenutku spomniti...... da ima življenje en velik smisel, da je zelo lepo in da ga je treba v vsakem trenutku uživati

Za miren in zdrav spanec se moramo osvoboditi vseh napetosti in se popolnima sprostiti, pozabiti na misli, ki se nam podijo po glavi in se zliti z okolico, ki nas obkroža. Naslednje vaje zelo pripomorejo k temu. Delamo jih lahko kar v postelji tik pred spanjem. 1. Ležemo v posteljo, popolnoma sproščeni. 2. Počasi z rokami potrepljamo področje od prsnega koša do spodnjega dela trebuha. Področje prsi rahlo, srednje področje močneje in področje spodnjega trebuha najmočneje. (5x) 3. Pokrčimo noge v kolenih (= potegnemo jih rahlo k sebi). S pestmi nežno, a globoko pritisnemo trebuh na področju debelega črevesa- desni/začetni (desno ob strani navzgor), poprečni srednji (iz desne na levo nad popkom) in levi/zadnji del (levo ob strani navzdol- kot potekla debelo črevo). Nato pritiskamo postopno navzdol do popka in še nižje , po levi in po desni strani. (3X) Sledi masaža celotnega trebuha z desno dlanjo s krožnimi gibi. Levo roko položimo na desno in ji tako pomagamo. (16x). 4. Ležimo sproščeno in prekrižamo roke pod glavo (kot povšter). Noge so stegnjene, stopala pokrčena. Izmenjaje raztegujemo (kot bi se hoteli podaljšati) desno in levo nogo, tako da zategnemo boke. (3x) 5. V enakem položaju telesa kot v tč.4. - leže s stegnjenimi nogami in pokrčenimi stopali, položimo roke ob sebi, malo na vstran. Dlani so obrnjene navzdol. Ob vdihu cele roke obrnemo navzven, tudi dlani navzgor in razširimo prsni koš, ob tem dvignemo srednji del hrbta do bokov (rame in boki ostanejo na tleh). Stopala so pravokotno zravnana (=pokrčena) in ustvarijo napetost v medenici. Hitro izdahnemo in se pri tem sprostimo, obrnemo roke in dlani navznoter. (5x) 6. Popolnoma sprostimo telo in zaspimo. Vaje opisuje Michio Kushi v svoji knjigi DO-IN Vaje za telesni in duhovni razvoj.

MAKKO-HO STRETCHES Makko-ho raztegi so serija raztegovalnih gibov, ki odpirajo meridiane. Vaje so zelo učinkovite in koristne- ne le zato, ker raztegnejo vsak par meridianov, temveč tudi zato, ker lahko pokažejo stanje meridianov z ozirom na to, s kakšno lahkoto/težavo oz. gibčnostjo dosežemo določen položaj. Nekatere vaje so podobne vajam iz joge, toda način, na kateri jih izvajamo, je drugačen. Preden pričnemo z Makko-ho vajami, se sprostimo, umirimo. Med vajami se zavedamo svojega telesa in koristi, ki nam jih prinesejo raztegi. Poizkušamo »se čutiti« in tako še povečamo učinek vaj. - dihamo počasi, globoko in sproščeno - vsak razteg pričnemo s počasnim vdihom v začetni poziciji in se s počasnim izdihom spustimo v razteg - v raztegu se skušamo čim bolj sprostiti, malo zadržimo dih (ko smo globoko v raztegu in zadržujemo dih, se energija najbolj prebija skozi meridian) - še v raztegu vdihnemo in se ob ponovnem izdihu skušamo sprostiti še malo globlje v razteg. Ne balansiramo in ne potiskamo se na silo v razteg, le povečamo razteg do te mere, da nam je še udobno. - običajno vsak razteg naredimo s tremi dolgimi dihi in v vrstnem redu kot so navedeni spodaj, kar je pomembno zaradi zaporedja odpiranja meridianov, saj se navezujejo drug na drugega. PLJUČA / DEBELO ČREVO Stojimo na tleh s stopali v razmaku širine ramen. Roke sklenemo za hrbtom. Po vdihu, se z izdihom sklonimo navzdol, roke raztegnemo navzgor kolikor gre. Napravimo trikrat vdih/izdih in se ob vsakem izdihu skušamo sprostiti še malo niže. ŽELODEC / VRANICA Usedemo se z zadnjico med stopala in se z izdihom spustimo nazaj ter naslonimo na komolce. Če nam je dovolj udobno, se z naslednjim izdihom spustimo prav do tal in stegnemo roke za glavo. Dihamo (3x). Dvignemo se v obratnem vrstnem redu. Nato se upognemo naprej, da nevtraliziramo upogib nazaj. Če je ta vaja pretežka, lahko delamo prirejeno lažjo verzijo: Sedemo s spodvitimi nogami, položimo roke za sabo, izdihnemo in dvignemo boke kolikor moremo. Vzdržimo tri dolge dihe. Tudi to povzroči razteg želodčnega in vraničnega meridiana na prednji strani stegen. SRCE / TANKO ČREVO Sedemo tako, da se podplata in pete dotikajo, potegnemo jih čim bliže k dimljam. Z rokami objamemo podplate, komolci so zunaj/pred nogami. Sprostimo se in z izdihom nagnemo gornji del telesa čimbolj proti tlom. Prsni koš in haro (področje spodnjega dela trebuha) skušamo ohraniti čimbolj odprta. Napravimo trikrat vdih/izdih in se ob vsakem izdihu skušamo sprostiti še malo niže. MEHUR / LEDVICE Sedemo na tla, noge iztegnemo predse in se z izdihom sklonimo naprej, roki (obrnjeni tako, da so mezinci navzgor- t.j.hrbtne strani dlani skupaj) iztegnemo čimbolj naprej med stopala. Če ne dosežemo stopal, se primemo za gležnje ali golenico. Dihamo in s sproščanjem povečujemo razteg. Med prvima dvema dihoma gledamo predse k stopalom, med zadnjim pa sklonimo glavo navzdol h kolenom, da raztegnemo še zadnji del hrbta. Vajo lahko delamo tudi tako, da se iz stoječega položaja sklonimo globoko predse. OSRČNIK / TROJNI GRELEC Sedemo prekrižanih nog in prekrižamo roke ravno obratno kot noge (desna/leva) in objamemo kolena. Izdihnemo in se raztegnemo naprej ter ob tem potiskamo kolena navzdol. Tri dihe.., nato zamenjamo noge/roke in ponovimo vajo. ŽOLČ / JETRA Sedemo na tla, z nogami narazen, kolikor gre. Predstavljamo si, da imamo hrbet naslonjen na steno; navzgor stegnemo desno roko, levo imamo pred seboj položeno na tleh. Raztegnemo se na levo navzdol, kot bi drseli po navidezni steni in se poizkušali dotakniti tal ZA levo nogo. Držimo in dihamo (3x) ter sproščamo vedno niže. Nato se dvignemo in zamenjamo roki ter razteg ponovimo na desno stran. Ne pozabimo obdržati hrbet raven in ne sesedemo se v hari. Vrnemo se v center in sklenemo roke predse ter se iz bokov raztegnemo še naprej, z rokami čimdlje predse. Ponovno dihamo (3x) in se sproščamo v razteg. To je vseh šest vaj. Čeprav raztegi ne vzamejo več kot pet minut, so zelo učinkovit način da ostanemo fit , prožni in da čutimo, kako deluje vsak par meridianov v našem telesu. Makko-ho raztege lahko naredimo vsako jutro ali/in zvečer. Zjutraj smo nekoliko bolj togi in delajmo vaje temu primerno. Idealna je jutranja kombinacija s tibetanskimi vajami (npr. 5 ponovitev), ki prav tako odpirajo meridiane, so nekoliko lažje in nas primerno ogrejejo za nadaljevanje – shiatsu vaje. Iz dneva v dan nam bo lažje, raztegi globlji in počutje boljše. Makko-ho raztege najdemo v vsaki knjigi o Shiatsu in podobni literaturi (recimo Michio Kushijeve vaje).

Eagles & Clapton LIVE - Hotel California... Predvsem kitare in ritem na začetku in na koncu.... Kje so cajti..... Sem jih gledala na MTV- super... cel oder jih je bil- klasičnih kitar...

Že od malega so mi rekli, ko mi je bilo na travniku žal, če sem stopila na marjetico, da če pohodiš marjetico, se vedno spet postavi pokonci. In to mi je vedno v mislih. Če pohodiš Marjetico, se bo vedno postavila nazaj pokonci. Kaj pa če bi rasla nekje, kjer je ne bi mogli pohoditi? Na kakšnem robu, pod grmom, skrita pod listjem? Ne, najlepše in najzanimivejše je vendar na sredi travnika, kjer sije sonce, kjer brenčijo čebele, pojejo ptice in kjer dišijo ostale cvetlice. Resda lahko prikoraka kakšna krava ali ovca in jo pomuli.... Hja! Korenina in nekaj listkov vedno ostane, da lahko požene nov cvet. Kako lahko preprosta logika drobcene cvetke, male marjetke, da energije in volje do življenja! Krasno! To je res krasno Še dobro, da sem Marjetica

Vsem skupaj čestike za novo leto: PRAV VSEM NAJ BO TO LETO V VSEH POGLEDIH POZITIVNO, PRINESE NAJ NAM MIR, VESELJE, UŽITKE, USPEHE IN SEVEDA ZDRAVJE.......

MM je ponavadi transparentna stvar in ni noben nateg, vse ti je jasno vnaprej. Je čisto fajn in čista zadeva, če je ljudem v glavi jasno za kaj gre in če si natančno preberejo pravila igre. Kolikor dela vložiš, toliko zaslužiš, tvoj zaslužek je odvisen od nakupov tistih pod tabo in več kot jih je, večji je zaslužek. Ponavadi moraš nekaj kupiti tudi sam, da si do zaslužka upravičen, ampak to ti je že od vsega začetka jasno. Mislim, da goljufije skorajda ne more biti, razen če ljudje, ki delajo obračun na samem sedežu zadeve ne goljufajo. Ali če mreža ne razpade iz kakršnihkoli razlogov... potem je bilo pač škoda vsega truda... Ali pa tudi ne, če so bili dotedanji zaslužki dpbri. Problem je, če ljudje pustijo službo, ko krepko zabredejo v MM in če ta potem razpade... Tudi to se je baje že dogajalo... Poznam ljudi, ki so z MM dobesedno obogateli (konkretno Amway)- so pa tudi blazno garali, rinili v ljudi in jih tako pridobivali. Če si tak tip, da ti to znese, O.K. Dejstvo pa je, da so sama pravila MM oziroma način pristopa do strank in vse silno goflanje, naravnost ogabni, ponižujoči in nevredni normalno razgledanega človeka. Pred davnimi leti sem bila na predavanju Amwaya in kar sem tam slišala. se mi je kot ekonomistu obrnilo - kaj so harali s ciframi (še) v markah in poidobno.. Kot da si ne znamo sešteti 2+2.... Igra besed, demagogija itd... kar je v bistvu čisto brez veze, ker proizvodi so resnično dobri (sem še vedno (samo) občasni kupec Amwayevih stvari, ker so res dobre) in bi se šlo lahko s tem naprej ne pa s tem, da boš v kratkem miljonar, če greš v biznis. Za miljonarja se kot rečeno resnično nagaraš in si težak Pain in The Ass za okolico.... Pa tudi srečo moraš imeti, da diobiš take ljudi, ki ih biznis zanima. Potem stvari stečejo same od sebe... mrežo gradijo drugi.

VANGELIS, VANGELIS in pa seveda VANGELIS........ Reprise, Voices, Oceanic....... Mi je prišel v življenje ob ravno tapravnem trenutku, ko sem ga rabila. Nanj sem se spravljala k sebi, nanj sem meditirala, nanj sem vizuallizirala, nanj sem se zdravila, nanj sem ustvarjala..... Mi je nekako zlezel pod kožo in samo da ga zaslišim, že padem malo manj kot v alfo.... Seveda tudi Enigma, Jan Michele Jarre, Kitaro in podobno..... Včeraj sem pa končno dobila Hotel California Unplugged v živo in ob tistih kitarah mi je božansko.....

Zelo rada pojem, pa tudi igram kitaro in klavir, orglice in več ali manj kar mi pride pod roko - trenutno se mučim izvabiti vsaj približno dober glas iz andskih piščali, pa mi nekako ne gre- pa ni problem zaigrati melodijo- katerokoli - apak problem je ker ne znam pravilno pihati vanje, pa bom menda že pogruntala, če ne grem pa vprašat tistega na Čopovo... Na morju (včasih tudi v LJ) dva igrava kitaro in zravem pojemo in je super. Velliko pojem v avtu ob radiu (po pojem pred kakšnim semaforjem kdo misli, da se mi je zmešalo če me gleda), malo se potrudim in opažam, da se mi je glas bistveno izboljšal, vedno sem namreč mislila, da ga sploh nimam... Pa se da vse strenirat... Sem bla na Fosilih (oj mladost ti moja...) in pela dve uri in pol kot zmešana, da me je prav grlo bolelo... Super! Bila sem tudi na delavnici Shirley Roden- zdravljenje z glasom in smo peli "po čakrah".... enkratno! Vibracije petja so izredno zdravilne za vsak organizem, že če si brundaš "AAAAAAAAA::::" ali kaj podobnega, da čutiš vobracije v telesu.