Silvija

No samo da si se pomirila, pomaga včasih malo razdelat situacijo. Upam, da bosta prišla do pametne rešitve. Moj se tudi vedno izogibal soočanju, pa organizaciji, iskanju kakšnih poslovnih zamisli, vedno sem jaz morala bit bolj aktivna. In dokler nisem do konca resno zastavila, da prevzame svojo vlogo, skoraj za ceno, da ...., ni zlezel iz svojega "udobja". Včasih ženske preveč takoj storimo - telefon v roke, naročimo, iščemo možnosti...njim ni treba.... Zdaj lahko je drugje glih obratno, moški nekaj storijo, pa se ženske pustijo razvajati... Na nek način kot pri otrocih, pustiti je treba, da naredijo sami. Kar vprašaj se, kje vse še narediš namesto njega...pol je pa navajen.

Ah ja, pa se odpira naprej, tisto pravo bistvo. Za svoja leta zrelo razmišljaš. Morata se povsem odkrito pogovorito, do KONCA ODKRITO. Magari mu napišeš kot si tule ali daš celo tole prebrat. Saj ni enostavno kar oditi nekam, to je res. Si on samo želi delat ali ima realne možnosti, jim je že poslal kakšne projekte, ima pogodbo? Če se ukvarja z animacijami, je mogoče bolj umetniški tip, takšni ljudje pa niso vedno praktični ... Imaš pa prav, da želiš nek načrt za dejansko izvedbo, ne samo besede in želje... Ker veš, kaj hočeš, mislim, da ti bo uspelo, samo doreči morata.

Draga deklica, oprosti, če ne pozabim na tvoja leta ... V bistvu bi te želela opozorit, da je vse tvoje pisanje stremljenje k temu, da ti potrdimo, da imaš prav. Hja, tudi če ti damo prav, pa rečemo, da nisi premlada, da seveda, kako si pa kdo ne želi imet otrok in te podpremo, potrebuješ za svojo željo svojega moža, ki pa želi še počakati... Te razumem, tudi sama sem si vedno želela otrok, prvega sem rodila pri starosti 24 let. In so prednosti imeti otroka hitro, po 20. letu (glede na današnji čas). Marsikatera ženska danes ima pa otroka kasneje, vsa srečna in izpolnjena, da je vmes užila mladost, izpolnila svoja hotenja, nato je lahko na voljo temu otroku, brez da se ji kasneje vzbuja zagrenjenost, ker se je odrekla delu svojega življenja. Po moje si se trenutno malo preveč osredotočila samo na to, vse podrejaš tej želji, vse presojaš s tega stališča. Vem, ko sem bila mlajša, sem tudi vse želela takoj, kasneje sem spoznala, da leto ni nič. Odmakni se malo s te točke, pusti si malo časa. Kako močna je tvoja ljubezen, če želiš nekaj izsiliti, čeprav vem, da je to klic materinstva? Že razmišljaš, da ga boš zapustila... Zato pa, distanciraj se malo, za kakšne pol leta odmakni to željo in se posvetita z možem drug drugemu brez tega meča, ki bi visel nad glavo. Potem bosta videla, ali je vajina ljubezen še enako močna, sploh s tvoje strani. Kaj pa on reče, ima svoj življenjski cilj, ambicije, to je na nek način njegov otrok, da ti tega ne podpiraš? Tebi ne bi pasalo it za kakšno leto dve v Ameriko, spoznati svet, se preizkusiti, dozoreti? Še boljša mama boš, če boš več izkusila. Če mu bo šlo, bosta tako lahko imela otroka tam, če mu ne bo, se bosta vrnila... Zakon je dajanje in prejemanje...prisluhni mu in on tebi. Pogovarjajta se odkrito, iščita kompromise. Huh, jz še danes obžalujem, da sem celo življenje delala to, kar se je pričakovalo od mene in bilo primerno, vendar daleč od mojega srca. 30 let se že silim v delo, ki ni po moji duši. Ko otroka doštudirata, upam, da bom našla kakšno drugo pot, da zadnja leta do penzije delam nekaj bolj prijaznega moji duši. Sklenita kompromis, srečajta se nekje na sredi. Ti počakaš par let, vendar manj, kot misli on. Ker morda hiše res ne bo še do 30.ali celo 35.leta. Koliko parov zida hišo, pa imajo otroka...saj se vse da. Tudi če še 5 let počakaš...usmeri svoj pogled širše...nič ti ne bo ušlo. Pa dej no, veseli se svojega nečaka, da ne boš še kje jokala ob rojstvu....

Ampak pena se tako hitro stopi Paše pa, vsekakor

Bojante, a ti si mogoče župnik? A dej no, nehi, pa uživaj življenje. Pa sej ljubezen je pa ja takoooo lepa, četudi ni tista najglobje popolna. In kakšen bi bil, če ne bi dal skoz vseh tistih solz trpljenja? Kako bi vedel, čemu se moraš izogibat, če ne bi bil na preizkušnji? Meni je včasih tudi težko do amena, ampak hvala bogu, ko to mine, pa glavo pokonci in sklenem, da bom odslej boljša in bom pazila, da ne ponavljam istih napak... Ampak glej ga hud...., "jutri"prinese spet nove preizkušnje.

se pravi...tudi kostni mozeg Kako globoka je Globja ljubezen? Ni še najbolj globoka, če je samo globja...(no sam da ne golobja ). Je pa božja po moje (da nam čist iz teme)

Sama sem se že večkrat spraševala, kako je s kristali, ki so zbrušeni... Kaj pa vem, če res ima v sebi nek zapis, torej življenje, kako vpliva nanj brušenje?

Dajte ta gumb na sredo trga našega malega mesta Če lahko izbiram, pri men bo dedc vozil motor

Lahko samo upam, da tisti član(ica) ve, da govoriš o njem...ker dejansko iskat nekoga, pa ne povedat o njem nič...je nič Pa vso srečo.

Pa res,od vseh sindikalistov kr naprej Štrukelj in Štrukelj... Kajster bi lahko imel skupni naslov: Kajsterjevi utrinki....

Jz sem lepa, pa še pametna

Moj starejši je dobil prvi zob pri 13 mesecih . Sem že včasih študirala, če se mu kak signal ni sprožil in jih ne bo, hehe. Ampak vse ob svojem času. Malica je bila danes njami, zjutraj pripravila pred šihtom. Kuhana prosena kaša na vodi, z jabolki, dušenimi na kokosovem maslu. To še bomo kdaj.

Super Aliana. Tole gospodično bi bilo mično pocrtljat . Pa še Cookie čakamo, kot pravi, drugi bolj nestrpni kot ona . Bom kr na vodi skuhala itak, meni tudi ni blema. Midva pa v ponedeljek v Trstu, sprehodek ob morju Jz tudi letos že pridno vrtnarila, preurejala vrtiček, obrobili smo ga v deske, pa še na gredah so nove . Hokaido bučke mi bo sodelavka na polju vsadila. V vrtnariji sem kupila tayberry, mešanca med ribezom in malino, zdaj pa razmišljam, da bom šibnila še po boyberry (robida - malina) ali nekaj takega, sem na hitro videla po tv. Pa ne vem, če ne bom še ameriške borovnice, čeprav moj pravi eeeehhhh in odmahuje z roko. Goji jagode vedno popularnejše, vse bi imela . Res je že april, vendar sem v hladnejšem koncu SLO. Drugače pa semena in sadike kupujem pri eni gospe iz MB, ki jih sama vzgaja, pa semenska knjižnica bo. Moram vtipkat v net, da vidim datume... Ma še kr nanese eno, drugo in tretje, če bi na ceno gledala, ne bi... Za fižolce bom kupila bambus količke, so menda super. Čisto dost so po 3 sadike, sej včasih sploh ne zgratamo porabit vsega, kar je na vrtu. Ujej, moram si še zrihtat ozkolistni ohrovt, lani sem imela kodrolistnega, pa mi je bil malo prerod... V zemlji so tudi že rukola, dve vrsti solate, stročni grah in blitva, presajene jagode, ki pri frendici rastejo že več kot 20 let in so reve morale na pot kar v poštnem paketu Bo

O Jeti, kok si pridkana. Čestitke in fajn za boljše počutje. Meni je čiščenje tudi zelo pasalo, vendar se nisem opogumila za del št. 2. Zadnjič sem jedla pri eni znanki proseno kašo, popečeno v pečici z jabolkom in orehom, čez je pa polila mal jogurta. Ok, kaša kuhana na mleku, mal jogurta čez, ampak še vedno boljše kot kakšna težja hrana. Osebno bom pa tole naredila s kakšnim rastl.mlekom... Točno, ne vem, če ne bom jutri za malco to pripravila. Vinček tud jz rada kozarec (dva..pst...) po kosilu, ampak ne vsak dan... Pa kakšno pivičko poleti...

Je je, nekaj je v luftu. Mi smo se pomirili, fajn napapcali. Snahi sta glede na napeto situacijo na polno pomagali, komaj je bilo dost placa v kuhni za vse delujoče in kuhajoče. V dveh dneh dva prepira z razčiščevanji potem, tretjega več ne bom sfolgala. Bom raje neki cajta hodila okoli kot po jajcih. Na šihtu pa do nadaljnega tudi bolj v svoji lukni Hvala Cipci

Jej dragi moji, sem čisto skrušena... Ta teden je bil u pm čustven, pri svojih zrelih letih več ne vem, al se naj še s kom sploh pogovarjam ali naj bom kar tiho. Menda sem pikra zadnje čase . Pa zgleda, da sem začela po šivih pokat,priznam, da dela v službi več psihično ne folgam več. Nimam tiste dobre volje, s katero bi veselo naredila tudi, če dobim kaj zraven. Spremenilo se itak ne bo, samo slaba volja je. Ampak enostavno NE MOREEEEMMM več. Dodatno delo, da se dokazujemo, plačano ni, hvaležen noben ni. In pol grem napizdit nekoga za neko malenkost, spet, imam prav, ampak sploh vredno ni, pri glavnini bi morala spucat. Za nameček smo se doma spičli že v petek, potrudila sem se, da smo se pogovorili, pobotali. In v iskrenem pogovoru danes vržem ven še nekaj, kar je bilo spet čisto preveč. Morala bi biti tiho, vem. Ampak povedala sem iskreno. Sedaj sem v familiji uradni in dežurni krivec, pa še navržejo zravn da, ja vedo, da sem bila povod, ne pa vzrok. Ampak da tega ne bi smela rečt in pika. Ja veš de, prav planirala sem, da mi bo to ušlo. Čakala na uro in minuto, ko bo informacija ušla z mojega jezika... Zdaj pa čičam in čakam...da čas prinese svoje...da se rane zacelijo...da bom zbrala tolk moči in šla vsaj kuhat in za silo znormalizirala situacijo, ko pride še drugi sin in punca...shit ...shit...shit...shit... :xx!:

Bravo Aeval. Smej se in skači od sreče

A tudi imata ovnovski luni? Jz tud Kr neki, bil je čustveno naporen teden. Tudi napol skregala :xx!:

Kaj si našpičla? Jz sem ta teden tudi doživljala intenzivne čustvene dni. Malo sem slišala resnico na svoj račun, ki jo je moj ego težko prebavil, pa vendar sem jo sprejela. Čustveni so bili pa tudi okoli mene. Ko sem povedala, kar me žuli, je bila kar užaljenost. Bemo, ne vem, kaj je boljš. Povedat, ali delat naprej in zamahnit z roko, ker ni vredno slabših odnosov in grenkobe

A res, ne me basat? Kupila sem v lekarni Velenje, ker sem bila glih na poti domov, ura pa malo pred 18.zvečer, ko lekarne ponavadi zaprejo. Količina za eno čiščenje, cca 50 g, sem še prej prav pogledala in res piše magnezijev sulfat. Ker sem uporabila 40 g, pa je bilo več ko zadooooosttttttt . Slabo mi je bilo po oljnem koktajlu

Nisi budala, če pričakuješ, da prileti drobtinica od kruha, ki ga ješ. Če pa jo pričakuješ od osebe...že če pričakuješ in se počutiš kot budala, se ve, da te tista oseba ni vredna. Glavo pokonci punca in bodi ponosna (rekla ena, ki že tudi večkrat pričakovala drobtinice, pa magari v razno raznih odnosih, službenih, prijateljskih, osebnih... in ima dost )

Ja res je zanimiva stran. A ni magnezijev sulfat una grenka sol? Se mi zdi, da je v lekarni, ko sem kupila grenko sol,rekla magnezijev sulfat. Ni bilo drago, euro pa še neki doza soli za eno čiščenje. Sem delala čiščenje jeter, samo do druge runde se ne morem pripravit, čeprav bi se morala. Bilo slabo :xx!: Z ono dieto po prvem linku bi pa kr šlo, čeprav ne v celoti. Ne vem, če se mi da organizirat za vse sestavine, tinkturo in to.

Oh Vilinčica, meni se kar milo stri, ko čutim tvojo ljubezen, ma že zato mora bit vse ok . Sem pogrešala ljubezen in povezanost v mladosti in gledam moja sinova, ki sta tako samostojna in nič navezana name in si mislim, je že kaj v genih. Sem se trudila in hotla bit idealna mama "fulsepogovarjamoinštekamo", po se pa čisto drugače obrne. Menim, da so odnosi v družinah tudi stvar značajev, večje ali manjše navezave in odprtosti, na moreš po moje vsega naštimat, kot bi želel, če se še tako trudiš. V moji drugi pomladi (mena) je tako hecno, po eni strani osvobajajoče, ker niso več pomembne nekatere mladostne, kaj naj rečem, zahtevnosti - kaj vse mora bit, pa kako mora bit...po drugi strani si še poln energije in "mlad" ter v pogonu, pa spet kater dan čisto u easy... To okrog pozabljanja pa mene tudi skrbi, sploh ker je bila babica dementna, pa na koncu tudi mama. Morda smo res preutrujeni, meni šiht že pobere vso koncentracijo in energijo, saj sem že omenjala. Pozabljam imena ljudi, predmetov, včasih totalno pozabim, kdo mi je že kaj naročil, prinesel... Pa četudi človek pride v penzijo, ne moreš čez noč kar obnovit vse energije. Ma menim, da bo vse ok, samo spočiti si moramo, predvsem pa dati skrbi na stran. Mama pa naj le gre vsaj na kakšen splošni pregled, malo kri, voda, pa to. Pa kakšno železo pogledat tud ne bi bilo švoh. Za sončnice pa vem samo, da fajn cvetijo v večjih teglcih (videla in hotla imet na balkonu...), tele: http://24ur.com/novice/slovenija/lansko-leto-je-bilo-toplo-in-soncno.html Sem videla semena posebej zanje in takole po 4 do 5 v večji posodi zgleda krasno. Cipci, veš kolk sem že letos garala na vrtu...vsaj 4 popoldneve že, še nikoli v tem času toliko...bi te rabla za družbo med vrtičkarji, okol mene same tečne ba.. Zdaj pa šibam neki naredit še, bemo, bi morala že delat, pa tule svetim

Res lepo Čebelica, da si premagala samo sebe . V zadnjem času sem za kar nekaj znancev, tudi sorodnikov izvedela, da so resno zboleli, ta teden bila na dveh pogrebih ... . Ja, ni lahko biti ob nekom v bolezni, demenci ali se udeležiti pogreba, vendar, to storiš za tistega, bolanega ali svojca, ki te čuti, ko ga primeš za roko in pobožaš ali pa samo posediš ob njem. Seveda ne vedno in ne pri vsakomer. Namreč, če si zelo bolan, imaš rad tudi intimo in ob sebi želiš samo najbližje... Sem se pa včeraj, sicer zaradi žalostnega dogodka, družila s sorodniki. Z nekaterimi se dalj časa nismo videli in smo se pomenili, kaj počnemo, kako smo, spoznali otroke, ki so medtem postali pravi mladeniči in mladenke. Izvedela prav zanimive stvari, obnovila stike in naš odnos je sedaj, ko smo starejši, postal čisto drugačen. Toplejši, strpnejši. Ja, družina je le družina, čeprav smo v mladosti to podcenjevali.

Ker že 3 dni pizdim in šizim, kar iglice strelajo od mene in vame, danes dober star recept - po kosilu še mal čokoladnih napolitank in kozarec rdečega . Dejanje obupanke