Silvija

Preden sem šla hitro nabrat ribez in spekla pecivo...pa sedla v avto....prišla na tvoj vrt, sem zagledala samo še ta prizor: na tleh kupček ribjih kosti, prazna steklenica refoška in tebe, ki si smrčal... Tak da ne ti meni o slabem vidu Pri nas bamperli šele dozoreva... kaj pa veš, mogoče sem ga jaz obrala pri tebi.... (ne ne, obiranja imam že čisto dost)

Kaj bomo jedli oz. pili čez več mesecev...če.... Uvod: sem podedovala "vrtičkarski" vrt in hkrati nasad črnega, rdečega, ribeza...in bamprli... Uganete, kaj je to? Pravilno slovensko so to kosmulje, ampak jz sem pač s Koroške Aja, pa če koga zanima, spomladi jemo repincl...to je motovilec No, in ker mi nikakor ne diši, da bi kuhala sok na sokovniku...še nisem nikoli...sem danes poskusno zmešala črn in rdeč ribez in ga stisnila na električnem sokovniku. Iztisnjen je bil gost kašast sok. Dodala sem mu malo sladkorja, vode, kuhala na 80 stopinj 10 minut (šumi in še ne vre) in nalila v umite, vroče steklenice. Zdaj pa bomo videli: ali bomo to čez kak mesec še imeli ali pa bodo v kleti odmevale eksplozije.... Hm... ali ne bi rajš naredila kar ribezovo vino? Ima kdo recept? (hik) Pridem na ribo...in bom rajš fu.... stran ta ribez, ki se mi ga ne da nabirat ... Če pa češ, se mi ga ljubi nabrat vsaj toliko, da spečem kakšno pecivo z ribezom in prinesem zraven

Tudi jaz sem se z veseljem "spravla" pesmi brat. Sploh zadnji dve sta mi še posebej všeč...no itak vse... Lepo Izbor glasbe tudi Le tako naprej

Ne, men je sadje super. Vedno ga jem. Tudi zelenjavo. Včasih pa z njim nadomestim še kakšen obrok...

Kako se strokovno reče vzroku? Ne vem . Veš ti? Jz samo vem, da sem s hrano zapolnjevala čustveno praznino Da takrat ko si zadovoljen, tega ne rabiš... Torej živite srečno, zaljubite se, najdite se....če se da http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/a080.gif http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/p075.gif

Kilogrami - kronični presežek mojega telesa . Nenehna bitka Za tem je seveda odvisnost od ogljikovih hidratov in maščob in kakor se že to strokovno imenuje. Vedno pravim: ozdravljeni alkoholik popolnoma preneha z alkoholom, mi pa ne moremo nehat jest, kajne. Po mojih dolgoletnih izkušnjah (shujšala sem in težo držim, čeprav s težavo, na nekem nivoju..): Ne hujšat, začnite se zdravo prehranjevat. Do konca življenja. Teža se bo sčasoma sama uravnala. Ne na hitro hujšat!! Čeprav bi vsak rad bil suh že danes... Tudi kaj sladkega in kakšna pregreha mora bit, če mene vprašate. Če pa res pretiravam, če me zgrabi prevelika želja po hrani, poskusim naslednje dni jest več sadja in drugega manj... Pa veliko gibanja!!!!!!! Te povabim na same redilne jedi, dva lačna fanta doma skoz iščeta hrano in imam izkušnje

Film o Edit Piaf Življenje v rožnatem... Edit, vsa čast! http://www.youtube.com/watch?v=2-sUzR71wpQ...ted&search= http://www.youtube.com/watch?v=i_QABS88nDc...ted&search=

Po kitajskem horoskopu sem mačka...mijau... ...tudi počutim se večkrat tako... Ko mi paše, sem rada v družbi...ko mi paše, sem rada sama. Če pa bi lahko izbirala, bi bila tudi delfin...plavati v prostranstvu morja...občutek svobode... ...

Kafka Prebrala sem Grad, Proces in Amerika. Menda je še Preobrazba, ki je še nisem dobila... Drugače pa priporočam Meša Selimović, Derviš in smrt Rade Šerbedžija, Do zadnjega diha (avtobiografija). Dobra knjiga - zanimivo življenje in zelo lep jezik... Zlatko Blažič, Zgodovina moje heroinske odvisnosti pa še kaj se bom spomnila. Vmes berem pa tudi čisto prave žajfnce, sploh kadar moram dat misli na pašo. Pa veliko užitkov ob branju

Hihihihihi.... Premagovanje stresa je tudi, ko tu preberem kaj duhovitega Ali pa napišem osebno sporočilo kakšnemu članu tega foruma...pa dobim vzpodbuden in pozitiven odgovor, za kar hvala... Drugače pa: hoja na bližnji hrib oz. gozd oz. sploh hoja v naravi, pa kakšen "samsesebismilim" jok, počvekati z glih tapravo osebo... ali pa od vsega hudega "zavleči se v svojo luknjo"... se utapljati v še bolj žalostni glasbi... Do takrat ko rečeš: bemti, zdaj pa dost

No pol smo pa tako skup...

Jap, Marsa... Butl, ni mišljeno, da se ne zavzemaš za vzgojo, pomoč in kar se še da... In to z vsem srcem... Nenazadnje sem imela tudi srečo, da sem imela prijateljice, ki so bile hkrati po poklicu psihologinja, svetovalna delavka, pomagale so mi tudi s knjigami o vzgoji, družinskih odnosih.. Vse to... In vendarle smo na koncu morali poiskat svojo pot, svoje življenje. Na srečo sta se otroka lepo "naredila" kot se reče... Enkrat sem bila na predstavitvi pesmi Neže Maurer in bilo je govora tudi o vzgoji otrok. Tako lepo je rekla: otrok prinese svoj "kufer" na svet. V njem so že njegove stvari. Starš jih kvečjemu pomaga kaj prestavit, preložit...ostajajo pa še vedno njegove... Skratka: kot pravi Ebor, pride čas, ko je treba pustit ptička iz gnezda, ko mora poletet... Ko kdaj tudi pade... Pomagaš pa mu vedno, kolikor le lahko...

Spodbuda ali ukaz?

Zmorem....Sam tega ne verjamem zares

A je to en majhen cajhn? Da sem včeraj in danes ful angela prosila, da mi nekaj pomaga... Danes pa pade na tla en lep keramičen angel, ki sem ga imela na polici? In se razbije... Hm...pa saj ga nisem kaj zlobnega prosila...res pa da morda malo pregrešnega Že vidim, da moram želje zlati ribici izražat Drugače pa, v mojem otroštvu pri sorodnikih na kmetih...ob kolinah in kakšnem drugem delu...zvečer vedno nanesel pogovor na cajhne. Potem smo hodili domov ponoči, peš, skozi gozd... Jaz pa sem se kar tresla od strahu... Stric pa je še par let nazaj pravil, kako sta oba z ženo slišala, kako je ponoči ropotalo v kuhinji. Tudi lonce je nekdo premikal. Prav v tem času naj bi umrl bratranec, ki je z njimi živel na kmetiji... Kaj pa vem, pojma nimam

Leonard Cohen, Dance me to the end of love

Je ukvarjanje z drugimi smiselno? Hm... če bi se le lahko manj ozirala na mnenje drugih ljudi, ker to je nesmiselno. Ampak vzgoja, pa mal značaj ... No dobro, to je pač nekaj, kar se moram še naučit... Po moje se z drugimi ni treba ukvarjat v smislu, da obravnavaš njihovo življenje, jim deliš nasvete, si pameten namesto njih in veš celo več kot oni sami... Ampak...lepo je komu prisluhnit, če te poišče, rabi pomoč... Lepo je, da spoznavam pozitivne ljudi, ki mi vračajo vero v ljudi... Vloga staršev (sem mama)... Po moje nič ne moreš naredit namesto otroka. Lahko si tu, lahko mu daš vedet, da boš razprl roke, če bo potreboval objem... Drugače pa... Mislim, da otroci izgrajujejo svojo osebnost skozi izkušnje. Nekateri skozi lažje, nekateri skoz zelo težke. Pred kratkim sem bila na predstavitvi knjige Zlatka Blažiča Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Pravi, da so bili starši ljubeči se, ljubeči do njega, on pa odličen učenec, športnik... Dokler se ni SAM ODLOČIL, da se želi rešiti odvisnosti, pravi, je imel izvrstno izgrajene mehanizme, ki so zavračali vsak očitek, trkanje na vest, poskus pomoči staršev, prijateljev (naj mi Zlatko oprosti, če se nisem natančno izrazila). Ampak poanta je: še tako ljubeči starši, še tako odločni za pomoč...lahko pomagajo šele, ko otrok poišče pomoč sam. Bodite lepo in naj čim bolje poteka "ukvarjanje nas z nami samimi"...v smislu izgrajevanja v boljše ljudi.

Moč je v meni? Najbrž, zaupam temu. Ampak je izgleda zakopana nekje globoko... Obstaja pa tudi moč besed... In tvoje besede vzbujajo upanje... Hvala, vse lepo.

Dragi Vojko, roj. 20.1.64, 1 6 9. Sprašujem, kar bi se morala odločat sama, a kaj ko nimam moči. Nezadovoljna v zakonu, želela sem se že ločiti... Pa ne morem zapustiti moža, ker me ima srčno rad in bi mu sesula življenje. Pa še otroka sta tu. Mož 3 7 1. Še huje, hkrati mi je postal všeč nekdo, 6 8 3, od katerega sem se umaknila, preden se je karkoli začelo. On se prav tako ločuje, pa njegova čustva so še drugje. Zato. Bolje ne začeti, kar nima prihodnosti. Sem pa nesrečna, ne predstavljam si življenja brez ljubezni. Razmišljam tudi o kakšni pomoči ali duh. učitelju. Kaj uvidiš? Bom našla moč? Ali kolebala še naprej v tej ujetosti? Hvala za odgovor in lepo pozdravljen.