Silvija

Zanimivo res, Ninca, si me prepričala. Najbrž bom jz tudi poskusila. Imam močne menstr., prva dva dni brez tamponov sploh ne upam kam, ker drugače bi šlo vse mimo. Nato pa uporabljam bombažne vložke. Tudi res, da je menstr. odvisna od prehrane, sama vidim, kadar imam manj kg in jem bolj "lahko" hrano, imam tudi menstr. manj močno. Potrudit se bo treba edino za čiščenje, si pomagat s kakšno plastenko vode, pa saj se da, če se človek organizira. Kadar bom pa na potovanju ali kakorkoli, pa še tudi lahko pride v poštev star način, ane...

Se strinjam. Na tajming pripravljenosti lahko zelo vplivamo, ampak tudi za to moramo bit pripravljeni:))) S čim pa lahko vplivamo? Ne vem... Ozaveščanjem? Pozitivnim mišljenjem? Izobraževanjem? Odprtostjo in opazovanjem? ...

Sem tudi prebrala pred leti. Knjigo sem razumela, kot pripoved recimo, vendar mi je bila tudi preveč oddaljena, da bi lahko kaj od tega uresničila. Ostalo pa mi je v spominu to: naključij ni, stvari se nam zgodijo, ko smo nanje pripravljeni. To pa je res, kajne.

Hahaha....vedno sem mislila, da je z leti vsebina soda vedno bolj dobra...ne pa sod sam. Na, pa mi je šlo upanje. Sem pa ravnokar enih par keksov pojedla in zdaj razmišljam, kako bi hujšala Tantra, katere vaje so že brez naprezanja?

A zato je men še tisto malo svetlobe pobralo?

Ja zlata ribica , pomagaj...da...... In za izpit v petek, čeprav sem se spet prepozno začela učit in premalo

Hehehe...danes sem to slučajno našla, ker ne sledim vsem temam:) Čemu je že to pod Zahvale? No, jz se zahvalim, ker sem dosedaj samo slutila, kaj so pizde, nisem se pa znala izrazit. Moram rečt, da se strinjam... Sem take volje danes, da bi raje kaj "šimfala", ampak poglejmo, če se lahko še za kaj zahvalim.. Hmmm.....Da sem zaspana in grem zdaj spat v toplo posteljo...pa da smo vsi zdravi ...pa ziher bi še kaj našla Pa nočko.

Meni so v sanjah izpadali zobje in pred smrtjo mame in očeta... Tako da, drži, zobje res ne pomenijo dobrega. Samo, saj po moje lahko pomenijo tudi konec nečesa...nč bat...saj stvari se morajo prečistit in zaključit, če je treba... Nocoj sem sanjala sanje, ki se mi ponavljajo. Več vrst sanj se mi ponavlja in hec je, v sanjah zraven mislim, lej, sej to sem že večkrat sanjala ali to se mi je že dogajalo. Potem se napol zbudim in napol še spim in si skušam zapomnit sanje in takrat še točno vem, kaj se mi je v sanjah dogajalo. A glej ga zlomka, potem vsaj pol pozabim. Samo ene sanje še vedno lahko točno podoživim, in sicer, kako sem bila na pokopališču, nesla sem mami sveče, da jih prižgem in ugotovila, da sem jih pozabila doma. Medtem, ko sem klicala moža na gsm (moderne sanje), naj jih pripelje, sem videla, da se na pokopališču odvijata dva pogreba naenkrat. Vsi strogo v črnem, sama žalost. Pri grobu moje mame, pa je mama ležala na bolniški postelji. Vedela sem, da je mrtva, pa vendar je izgledala živa. Še premaknila se je v krču... Tako čudno je bilo. Kot da je prav in kot da ni prav....Ah... Ampak nocojšnje sanje. Šla sem mimo vode, nekakšno jezero, v njem so krokodili. Ko greš mimo,moraš pazit, ker nenadoma skočijo iz vode... Kar orngi hudobni zgledajo:) Nekako se zmuznem mimo in zagledam majhno deklico, primeva se za roke in zarajava, veseli. Potem spet nekje hodim v enih prostorih...srečujem ljudi...naprej pozabila:) Jejhata, le kaj bi to pomenilo?

Nimam kaj dodat

No jz pa sem razmišljala nocoj. En redkih trenutkov ko sem sama doma. In glasba, takšna za meditiranje... Morje, valovi, pa ptički in klavir razpoloženjsko igra... Kot prvo ne ŽIVIM, ampak samo grem naprej, proti končnemu cilju, ko bomo zapluli tja v višave ali pa dol pod zemljo, hehe...ali pa sploh nikamor. Ne živim, ker pogrešam ljubezen, čeprav imam prijateljstvo in oporo, podporo, družino, pa ne vem, kaj še vse. Ampak nimam zame prave ljubezni, ženske do moškega, ne z moje strani... Meni pač to pomeni... Ampak, če je ni, je pač ni... Imam družino in ne morem odit, ker mi vest tega ne dopušča. In včasih mi je kar k..., če še živim ali pa ne, ampak ne bi nikoli sama tega prekinila. Niti ne upam niti zarad otrok...pa če je reinkarnacija, bo itak treba it skoz... In tako kot Cipcilonka večkrat najdem srečo v malih stvareh, predvsem pa v naravi. In ko takole hodim v naravi, v vročini sonca vonjam travce in drevesa, pa slišim žuželke in ptice...in gledam mravljice...si rečem: uh, kaj jz sploh kompliciram. Saj je vse popolno, ničesar drugega ne potrebujem. In sem za drobne trenutke srečna.... Včasih naredim celo kaj dobrega in me poplača hvaležen pogled... toplina, ki me oblije... Včasih se nasmejim iz srca in včasih zjočem... Ravn prej sem mislila, glej, kakorkoli že, sem pa le tu... Mislim, torej sem.. Zavedam se...prisotna sem... Le kaj bo potem? Pa tud, me niti ne briga, naj bo, kar bo. O smrti skušam razmišljat kot naravnem zaključku življenja. Bolje umreti, kot vegetirati v postelji, s pomočjo zdravil, aparatov... Živeti človeka dostojno življenje, dokler je... Tako nekako... Ko ti že to tako dobro gre, boš poleti prišla "fotrat" še našo činčilo in papagaja?

Zakaj ali za kaj?

Vem, da te boli... Ampak mimo je, končano je. Lahko sprejmeš konec že? Izkušnja za naprej in nova moč. Če si energetska vampirčica, hehe, potem vedi, da v prvi vrsti izčrpavaš sebe. Ker ne verjameš, da te bo nekdo imel iskreno rad. Verjemi.

Viš ga vraga, kako različno dojemamo. Le na kaj nalagamo? Dejstvo je, da če ti nekdo "dovoli", moraš to itak čutit in ti ne rabi povedat. Ni pa odveč, če ti nekdo tudi pove. Meni so bile te besede lepe, čeprav je uporabljen izraz dovolim. Ja Janko, res, le zakaj dovoliti nekaj, kar je naša pravica. So pa meni bile to vseeno besede nekoga, ki mi želi sporočiti, da me pusti da odidem, da sem svobodna, da mi želi srečo, izpolnitev...itd... Pravzaprav, a nam niso dosti "sr...." naložili že v mladosti? Vedno, kaj se spodobi in za kaj si odgovoren do drugih... Predvsem pa se strinjam s tem, kaj vse ti ljudje govorijo. Kaj ne govorijo vedno: ostani, ne hodi.... imej, ne izpusti.....ne splača se, čez čas bo itak vse enako...ne bodi nor(a)....ja neumen si...nor si, če boš to tvegal.... Butl...veš kako prav imaš glede partnerstva. Večinoma v naših razmerjih še menda koj ego deluje... Bodi z mano na vsak način, tudi če nisi srečen. Spodobno se vedi, izpolni svoje dolžnosti, odgovornosti... Le - te pa se dajo izpolnjevati tudi drugače... Ah, pustimo... Ampak mogoče je pisec "Dovolim ti" hotel povedat, da se je spremenil, da je dojel, da življenje ne poteka na odvisnostnih vezeh...

Yeaaaa..... Kako zelo res... Preizkušeno marsikaj. Hudo pa je, ko veš, da moraš po svoji poti, hkrati pa se tako zelo bojiš. In sprva sprašuješ ljudi, iščeš pomoč, pa ti govorijo vse to... Dokler ne spoznaš, da ni drugih, da si samo sam, ki moraš uresničit samega sebe...

Yes, mala moja...se strinjam... Sam do tega je treba prit. In zato pravim, hvala izkušnjam, ki nas utrdijo...

Se strinjam, če nekdo ne čuti do nas kar mi do njega, se je treba umakniti, mu pustiti oditi. Mu celo zaželeti srečno pot...iskreno to misliti. Ampak bolečina za njim ostaja...Praznina, kadar živiš brez ljubezni...želja za njo... Ne bi smela bit, če bi bili ...kaj vem kakšni... Ampak če si v življenju čutil pomanjkanje ljubezni, jo iščeš in pogrešaš. Saj pravim, hvala izkušnjam, ki nas utrjujejo, usmerjajo, vodijo na pot neodvisnosti in toplega srca...

Že že, prava ljubezen... ampak povejte mi, kdo od vas je že tako daleč? Kdo je na tem nivoju? Nesebično, brezpogojno ljubiti in nič pričakovati? Jaz še daleč nisem... Pa ne postavljam pogojev in sprejemam napake, dajem, podpiram..., a trpim, če ni vračanja...pogrešam...odvisna sem... Alan New, kako ti je uspelo nehati pogrešati? Če bi danes prekinil zvezo z ljubljeno osebo, bi jo potemtakem zelo hitro prebolel? Zaživel samostojno življenje brez pogrešanja ljubezni? Skratka...če smo (ste) zmožni brezpogojne ljubezni, potem ste...daleč v svojem osebnem razvoju. In prav je tako...čisto prav.

Res je. Tudi jaz sem mama in res je, otroke imaš vedno rad. Na dnu srca. Delaš pa napake, pogojuješ, nabijaš vzorce, ne upaš vzpodbujati svobodnega, pozitivnega kritičnega mišljenja... Pogrešam, da nisem mogla bit boljša mama...Zdaj sta že "vlka" Celo življenje pogrešala ljubezen, (zmorem jo pa še dajat od sebe, čeprav eno obdobje ni bilo več moči...) Kot vas je tukaj povedalo več, sem se tudi jaz podcenjevala, dajala in pričakovala preveč... Se mi je zdelo, da bi za ljubezen naredila vse, četudi se ponižaš, prosiš... Hvala za vse "slabe" izkušnje, za katere čutim, da so mi pomagale in me utrdile... Prijateljica mi je vedno govorila: odreči se ljubezni... Nisem razumela. Joj, si nora...prej umrem... Zdaj razumem... Moraš se sprijaznit, da je ne pričakuješ, ne moreš izsiliti, ne za vsako ceno... se sprijazniti, da če je ne bo, pač ni namenjena... In hec...navsezadnje potem celo "pride"... Lepo vas je brat, res. Vam vsem (nam) želim čim bolj plodno pot v izgrajevanju sebe...

Lisbona me je spomnila na Minattija. Ja, nekoga moraš imeti rad! In šele, če si srečen, vidiš pomlad...breze...nebo... Zato še pesem I. Minattija: V mladih brezah tiha pomlad V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije v prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življena gredo kot slepci in zagrenjeni poeti. In še Byron: Stance Nobena hči lepote ni med nami bolj očarljiva, kot si ti. In kakor tiha pesem nad vodami se mi beseda tvoja zdi; kot nežna pesem morja, ko valovi spokojno se bleste in ko vetrovi nihaje spe, kot da tvoj glas je vanje z uspavanko zazibal blage sanje: polnočna luna tiho in prosojno verige svetle v morje tke, ko vodne prsi dihajo spokojno kot dete, potopljeno v sne... In moja duša se časteč priklanja lepoti tvoji in ob tebi sanja, vsa mehkim in globokim čustvom vdana kot ob pogledu v dalje oceana... Me veseli Mark, ko zaznavam, da je v brezah tvojega življenja pomlad, energija, zadovoljstvo.... Nadaljuj in še naprej oddajaj to energijo za nas... http://www.cosgan.de/images/more/flowers/084.gif

Ja vem, da sem premalo navedla. Vendar si še nisem kdaj dala naredit astrološke karte, ti podatki so pa edino, kar sem znala sama poiskat. Hvala za odgovor in lepo se imej.

Maš prav Če bi še sončno znamenje bilo kakšno ognjeno, bi pa menda bilo res preveč )))

Ja, za ostale podatke pa ne vem . Hvala ti.

O, najlepša hvala za odgovor. Tudi sama čutim, da sreča, da imam kot protiutež resnemu kozorogu ognjena znamenja . Fajn se počutim, ker kot si rekla, kar naenkrat mi nekaj pade na pamet, kar naenkrat se moram domisliti nečesa novega... In to je zame vzpodbuda življenju. Edino kozorog je orngi močan in kar fejst premza. Hvala še enkrat. Če še mate kaj za dodat, bom tud vesela. Pozdrav vsem.

Če se vam ljubi, pa komentirajte še kombinacijo tega: sončno znamenje kozorog, lunino znamenje oven in ascendent v strelcu... Hvala in pozdravček.

Itak da je laž... Se ponižno opravičujem... Jz sem spila tist refošk, pa zato...