nimbus

Skwo, eno vprašanje! Ali veš koliko "zemeljskih" svetov obstaja? Kar odgovorim... kolikor ljudi. Vsak ima svoje percepcije ... Ti vidiš nate režeče pse... kaj pa, če je vse skupaj iluzija, kaj pa če so le ljubka bitja, ki čakajo, da se jim zoperstaviš in zavladaš, kaj če gre samo za hat-trick?!? Vsak poizkus je boljši, kot nobeden... ti se jim kar pogumno zoperstavi in boš videla, da bodo cvilili, kot majhni, nebogljeni kužki !

Pozdravljena ! Hmm... vidiš, tudi tvoji odgovori "normalerweisse" povečajo frekvenco delovanja mojih sivih celic . Pri sosedu pa vedno zeham ! Tako smo si različni !

Ha, si bila radovedna že od malih nog... jaz sem pa bližnjice med A in B hvatal ... moram pa zdaj nadoknadit

O... potem pa še nekaj veš o njem... Ko sem slišal njegovo ime sem imel pred seboj zamegljeno sliko nekega komunista... nimam pojma zakaj... A človek je bil le umetnik

Marsa, koliko staviš !... Sem hotel dati med Najljubšega pesnika, pa se mi je tole bolj prav zdelo, ko je ravno obletnica... Jaz sem Kocbeka v bistvu danes odkril... Čudno se mi zdi, da v šoli nismo jemali več njegove literature... da bi imel boljšo predstavo... očitno še vedno vse na Cankarja stavijo... Še ena... od "čuda" navdihnjene Zenske dišave Tako dalec je prvi cas in tako neusmiljeno blizu, tako cisti so nekateri dnevi in tako biriško temni ljudje, da sam ne vem vec, kako diham . kako se mi širijo pljuca in kako vratolomno, neusmiljeno In skoraj divje zivim. Šele takrat, ko me zacne muciti plemenita lakota po vonju zenskega bitja postane zivljenje mojega telesa visoko in globoko, široko in tako brezmadezno, da dobro zacutim svojo dušo in okoli nje ves svoj sestav, predvsem pa se spomnim svoje nepozabnosti v zibelki, kjer so zenske dišave najbolj bolece in opojne. Takrat se vsakikrat nagnem nehote naprej, kakor da bom od sladkosti padel na zemljo in se nikoli ne bom vec vzdignil.

http://slovenia.poetryinternational.org/cw...wolk/view/19716

Pa, če kdo ve kakšno posebnost, specifiko o njem... prebral kakšno knjigo, ga morda celo srečal, se z njim pogovarja... U know what I mean

Danes praznujemo 100 letnicno njegovega rojstva... V bistvu sem to slišal po radiu in potem sem šel malo pogledat kaj je tip sploh napisal... Najdem neko stran z njegovo poezijo (pa, da ne boste mislili, da sem ga našel v najdi.si - ehh, slovenčki ), no... in me je full navdušil... Tule je ta, ki mi je zelo všeč - moraš jo brati odločno, v nizkem tonu, pri naštevanju celo malce "zadirčno" Besede umirajo Ne morem zaspati, okoli mene nastaja velika nesreca, besede, ki sem jih kdaj koli spregovoril in pošiljal v svet, se nenadoma vracajo utrujene, bolne, vznemirjene na smrt, išcejo zavetja pred poginom, prhutajo, krilijo, cvrcijo, civkajo zateglo, obletavajo me, bezijo pred obrabo in pozabo, pred steklenim ocesom mrtveca, pred laserjevim zarkom, ki zavraca premislek in posrednika, nastaja kuzno plapolanje izraza, širi se hlastna naglica, besede jecajo, zvijajo se v krcih, ne vedo vec domov, kjer so si sleherno noc spocile, plahutajo nad menoj, ki lezim v temi prazen in nem, prepoznavam jih, udomacene, divje, radostne In zalostne, sanjske, preplašene, neznanske, izdajalske, obupne, igrive, ljubezenske, junaške, pobozne, vse materinske, vse moje, ocetove, vse moje bistvo, moji spomini. moje slutnje, moje preroštvo, moje umiranje, soba jih je polna, sedajo na predmete, nikamor ne morejo, bremenijo me, rotijo me, umirajo, ihtijo in ponavljajo, vsa dupla onesnazena, vsa gnezda razdrta, vsi razgledi zaprti, vsa usta nema, katastrofa se seli vame, nikamor jih ne morem vrniti, z nicemer potolaziti, niti roke ne morem stegniti in niti ust odpreti, besede obup ne morem pobozati, nic ne morem reci besedama tolazba, rešitev, besedi igraca in milost me davita, na oci mi sedajo tiste, na begu ustreljene, clovek, mati, ljubezen, zvestoba, na prsi mi legajo tiste nesrecne, ki sem jih zanemarjal ali nikoli izgovoril, ena med njimi pa se mi je ugnezdila prav med drhtecimi ustnicami, nikoli je se nisem videl v besednjaku. P.S. Aja, tema odprta v čast velikemu slovenskemu poetu... ter vašim kometarjem!

Thanx man

Hehe... tisto v tangicah... da boste lažje izbrale !

Seksualni neuspehi... Hehe, ravno neuspehi niso, so pa zanimive zgodbice. Saj je vedno nekje vmes, kajne!? No, bil je privat žur in to... folka kar nekaj... roštiljada, sproti piva in vino, proti večerju pa rolice. Non-stop se zezamo... tisti dan sem bil iz že pozabljenega razloga nekako odstoten, na easy oz. neprizadeti! Pa se je znašlo v naši družbi tudi dekle, za katero je bilo vsem jasno, da obožuje seks. Dobro! Moj kolega, navihan, kot mali hudiček, jo je celi večer spravljal v smeh in to... po algoritmu smeh, dotiki, seks! Meni je bilo zabavno, ko sem opazoval celo kalvarijo in sem upal na zanj dober izid. Proti večeru, ko so opojne substance zavzemale svoje bojne položaje... se srečava med vrati iz oči v oči. Celi dan nisva spregovorila niti besedice... in sedaj je bila tu, polna, iskriva, željna. Ni me vprašala, ni me zapeljevala, temveč mi je dejala: "Danes bova f*kala!" Oh, draga, kako si romantična... Dobesedno... ! Seveda, meni se je smejalo... pa ne zato, ker bova f*kala, temveč zato, ker je to povedala na tako svojstven in primitiven način, da bi še Kremenčkov postal trd. Med smehom ji nagajivo odgovrim: "No, way baby!". As part of the game! V tistem trenutku me prime za roko in me začne "vleči" proti svoji hiši nedaleč stran. Z "vleči" poudarim njeno odločnost in determiniranost... meni je bilo dejansko vseeno... en seks gor ali dol, saj sem vedel, da tudi če bo, bo to samo igrica... mogoče še kdaj, a kaj več pa sploh ne. No, in prideva tja do njene majhne sobice, se sezujeva in pokneva na posteljo, kot pravi zakonski par, kjer se vsak zaveda svoje vloge. Jaz se lepo vležem, ona mi sleče hlače... pove nekaj malega po mikrofonu in že smo tu... Med misijonarskim položajem mi pa začne jokati. Meni tisto nič jasno... in tipica mi začne razlagati kako je zaljubljena v nekega J*****. Situacija je bila usmiljenja vredna... saj nisem Hribar, bi ti ga vsaj oponašal . Vstanem, se oblečem, obujem čevlje... ona še bolj joka. So trenutki v življenju, ko se obrnem in grem in ta je bil prav takšen. Ko pridem do vrat se obrnem in vprašam: "Ej, ta kateri po vrsti sem?" Ne vem, od kje inspiracija za to vprašanje, a ko mi je odgovorila (13) mi je bilo vse jasno... ! Potem mi je sledila še kakšnih petnajst minut, pa sem ji lepo povedal, da je vse čisto OK in, da oh in sploh... da grem pač spati. Potem je šla... dala je sicer nekaj izjav zaradi česar sems e naslednji dan zbudil z glavobolom v skrbeh zanjo a sem vse dvome kaj kmalu odpihnil. Sem bil pa kao frajen v družbi potem... kao, oni tip se je celi dan muzal okoli nje, jaz pa veni-vidi-vici ! Samo takrat fantje še niso vedeli, da si ženska sama izbere partnerja... What ever you'll do, she has the last word. No... to je en tak moj neuspeh... oz. najin neuspeh... Se pa še vidiva kdaj pa kdaj na ulici in se brez besed nasmejiva... Le kaj nama gre takrat po glavi

Nekdo je nekoč... neko noč ali podnevi, ravno po malici... moral nekaj dati... če le nisi ti naš novi mesija nrezmadežno spočet ! In potem si zajokal... se skobacal v trgovino... in si kupil papico

Vrba... kaj ti je pa povedal?

Sami SDS-jevci tu...

Epicenter je bil v okolici Moravč... čutili so ga po celi Sloveniji. Jaz sem si mislil... še enkrat rukne in letim vun

Hehe... to vprašanje mi je postavila ena psihologinja, ko sem se pred leti potegoval za en ful hud job. Uletim kao čisto popedenan, frizura Billy Idola, vsemogoči ringlci, kratka oprijeta srajca... bilo je poleti. In jaz ji butnem: "Direktor investicijskega bančništva "! Zdaj, ko si pa malo bolj predstavljam kaj moraš vse požreti zato, bi ji pa rekel:"Lačen, nekje v jarku !" Just kidding... Have fun!

Napisala si patetičen... torej - pretirano navdušen! Ker sem prebral te knjige, mislim, da si napisala to v kontekstu, da se ti zdi usmiljenja vreden, kar je dejanski prevod angleške besede "pathetic" in nima nič s pridevnikom "patetičen" v slovenščini.

Hja, sva že dva !

V izobraževalni namen only x!x x!x x!x patetičen -čna -o prid. (e) pretirano navdušen, pretirano vznesen (SSKJ)

Saj je v redu Michelle... tisti haha ni k Klepcu spadal. Smejal sem se celemu tvojemu komentarju, ker se mi je zdel hudomušen... to je bil kompliment! Glede pisateljev je pa vsekakor tako, da eni spadajo nekam drugi pa spet drugam. Tudi Dostojevski je kul, a bi kmalu nehal brati knjige, če bi imeli same realiste. Seveda spoštujem tvoje mnenje, da je knjiga dolgočasna, vulgarna in da ne spada med svetovne vrhunce, po drugi strani sem pa vesel, da vrhuncev ne izbiraš ti ! Spet se ti režim...

Hahahahahaha... potem pa kar pri Petru Klepcu ostani ! V bistvu ga imaš rad, če štekaš njegov humor. Ko sem ga bral sem se ful nasmejal... tule dam pa za pokušino njegovo razmišljanje o toaletnem papirju iz Faktotuma, ko je bil čistilec WC-jev! Natančen sem bil le s papirjem za brisanje riti in s papirjem za pokrivanje školjke, kar je povsem razumljivo. Ni hujšega, kot da se pošteno poserješ, potem pa sežeš z roko po toaletnem papirju in ugotoviš, da ni papirja. Celo najstrašnejše človeško bitje zasluži, da si obriše rit. Zgodilo se je, da sem tako segel po toaletnem papirju in ga ni bilo, potem sem iskal papir za prekrivanje straniščne deske in je tudi tega ravno zmanjkalo. Nato sem se dvignil in opazil, da mi je tudi papir, na katerem sem ravno sedel, zdrsnil v vodo. V takem primeru ostane le še malo možnosti. Še najboljša je ta, da si obrišeš rit s spodnjicami, jih vržeš v školjko, potegneš vodo in zamašiš stranišče. Pa še res je...

Hahahaha....

Kako si ljubka x!x