nimbus

"Z jezikom je včasih težko izraziti vse kar čutimo. Naše spoznavne zmožnosti so individualnejše od naših izraznih zmožnosti." heidegger

ja, pogledaš spod in se vprašaš "a j' žemlja " in vidiš odgovor "žemlja x!x " . . . pol pa "uf, ne zastopm"

ne, ni treba bit ravno genij ampak je treba bit najmanj genij. to je že na sploh nekakšen aksiom, ki se drži razumevanja žensk . . . u opče.

resnica, aplicirana v praksi, če se utilizira bom tko napisu, če se ne utilizira, tega jaz, na moji stopnji zavesti, ne spoznam. tj, gre mimo mene. če se ne profanira, gre tut mimo mene. mimo zavesti vsaj. podzavestno so druge stvari. ampak preko podzavesti se v končni fazi, vsaj preko nas potem profanira. pa je sklenjen hermenevtični krog. nenavadna vprašanja so šla strausu po glavi. heidegger je bolj kokreten.

remedia amoris to razumem. sam takšnih arcnij po mojem ni.

jaz tudi ne verjamem. ljudstvo bi reklo "pa daj utihni starec in nam daj raje seksa, daj nam droge, daj nam rokenrol". in pol bi sokrat reku . . . "pri zevsu, res." od kje črpa levi to pozicijo še derrida "Afekcije duše, ki naravno izražajo reči, konstituirajo nekakšno unioverzalno govorico, ki lahko odslej briše samo sebe. To je razvojna stopnja transparentnosti." nekaj mora bit skupnega in tako tut fiksnega, drugače ne gre. kako se učim jezika staroselcev vzamem spalko in grem ke za par let in opazujem njihove grimase, mimike itd. ali se lahko učim jezika marsovcev če nimajo glav in če nimajo rok in nog, če se ne poročajo in ne hodijo na nedeljske sprehode, če ne gledajo maria v nedeljo zvečer in ne hodijop na volitve, mi tiste njihove antence zelo malo povejo o metafizičnosti njihovega jezika.

odkar so schwarzeneggerju bicepsi ohlapeli še za v fitnes ni več. . . . s tem, da moraš vedit, da v fitnes pride pa res čisto popolnoma vsak bedak tko, da velkam amjerika sej pri nas bo kmal isto. premierji in taglavni financ krojači bojo iz bigbraderja in iz kmetije. trendseterji.

"Kakor pisava ni enaka za vse ljudi, tudi govorjene besede niso enake, medtem ko so stanja duše, katerih neposredni znaki so ti izrazi, identična pri vseh, kakor so tudi identične reči, katerih podobe so ta stanja." deridda

AUMMMMMM

"Toda življenje je svoboda in je Duh." hegel

"Abstraktno mišljenje je za mnoge muka, - zame, ob dobrih dnevih, praznik in opoj." nietzsche

tako je bolje, srce moje, odkad me ne voliš

absolutna resnica bože sačuvaj

heh, junij pa angina se res čudno sliši. na začetk maja sem imeu pa (prašičjo) gripo, ki mi jo je zobozdravnik šenku. in ravno tega taistga zobarja mam zdej naslednji teden tko, da mu lahka vrnem milo za drago. ja, pretiravanje. človek ne more počet več stvari naenkrat in to kvalitetno, zato se more samo na eno osredotočit. to sem ugotovil šele zdaj, ko že tadrugi dan po cele dneve in noči samo... spim.

heidegger tu uporablja izraz hermenevtični krog, pomeni pa da v vsaki misli, ki jo hočemo predontološko utemeljiti predpostavljamo ravno tisto, kar nam potem ta misel preko interpretacije pomeni. v tem krogu se bit zapira, ker se ukvarja z vsem drugim samo s samo seboj ne. zato jaz mislim takole. imamo bit in imamo bivajoče. telo je bivajoče in je tu. ga vidimo, šlatamo itd. bit je ontološka kategorija v kateri se nahaja sam smisel... bivajočega in/ali nebivajočega. obstaja bit brez bivajočega, bivajoče brez biti pa ne. bit je v tem smislu esenca. čisto ontološka kategorija. no, heidegger pa uporabi za ontološko označitev biti izraz tubit, ki pa pomeni tisto nečutno manifestirano. primer iz ekonomije. prodajalec svedrov ne prodaja svedrov temveč luknje. kao, vidiš samo luknjo (v tem smislu je čutno), vendar moraš to luknjo šele smotrno interpretirazti v ontološkem vidiku. smisel, bit v svetu, potopljenost z njim in delovanje. smotri so v tubiti. ta je edno tu. predontološka je pa bit sama... brez interesna, brezsmotrnostna. "nekje" kjer ni prostora in ne časa, materialnih, nematerialni in mislečih stvari, čisto potiho brli. to je bit univerzuma. AAUUUMMMMMMMMMMMMMMMMM zato kao preko hermenevtike skušamo ugotavljati to bit samo, vendar ker nimamo direktnega dostopa se poslužujemo samo raziskav delovanja tubiti. za zanimivost. heideggra so brali tudu japonski zen menihi, hodili na njegova predavanja itd. in so videli veliko skupnih potez z lastno tradicijo. drugače se pa na muli da dobit routledge encyclopedia of philospohy, kjer je polno člankov na te teme. samo vem, da bit in ontološkost ne moreta biti definirani absolutno preko aksiomov in da so si različni avtorji pomagali z različnimi izrazi. s tega področja je meni relativno lepo razumljiv heidegger v "biti in času" in nietzsche v "veseli znanosti", ko se spravi na krščanske teologe in jnihovo razlago svetega pisma, ki je služila samo za cerkveno porpagando in vzvod moči. evo, za 39 vročine šje po mojem kr uredi... več vročine bolj trag

ti si kralj. (frej cajt ) danes dobu precej hudo angino tko, da bom verjetno mogu kakšen izpit odpovedat. sem pa že na antibiotikih, tako da upam, da bi naslednji teden lahko kero rekla. itak te pa obvestim.

v umetnosti poezija v filozofiji pa hermenevtika. ah, ne. ne te varljive predstave. a veš tisto varijanto, da ko se srečata dva človeka na takšen ali drugačen način, da se v bistvu srečajo dve predstavi oz. dva skupka predstav. no, in tukaj me zanima tisto nemogoče... katere predstave so resnične in katere samo blodnja česarkoli (razuma, spoznavne zmožnosti, čutnega aparata, intuicije, telepatije, you name it). vem, da je to poenostavitev in da je čist mogoče da vsi skupaj samo sanjamo. kako je družba radodarna. celo simbolne mandate nam podarja.

kolk ste pocukran. dam še jest eno mal bol oštro, da se noumo sam lupčkal

ja, ideal pa samo zato, ker nam je bilo vse kar mislimo, da imamo in poznamo, posredovano preko vzgoje, socializacije, kulture, okolja itd. takoj, ko začnejo te strukture odpadat (valenčno lupljenje ala razlika) se znajdemo v nesprejemljivi poziciji neskončnih možnosti. po domače povedano, lahko si izberemo svoj svet. to je definicija svobode in nam je kot taka neprebavljiva, prakticirana pa le od redkih razsvetljenih ljudi. torej, nam ostaja dialektika dolgčasa in bolečine. za nas, mazohiste, je to pravi božji dar ugotavljam pa še nekaj drugega. ugotavljam, da ljudje potrebujemo ljubezen. o definiciji ljubezni ne morem napisat veliko. hočem povedat, da lahko pride do dejstva ljubezni, ki ne temelji ne na dolgčasu ne na bolečini, je kompletno izvzeta iz te dialektike in se ne nanaša samo na naše notranje doživljanje, temveč na zunanji svet. se pa to še vedno suče v okviru teh struktur tako, kot je ženska ženska le v kolikor se počuti žensko in sprejme vlogo ženske, moški pa prav tako. zanima me, koliko od tega je lahko samo varljiva predstava

Voltaira so prosili, naj jim razloži, kaj je to metafizika. "Silno preprosto!" je odgovoril. "Ko poslušalci že nekaj časa ne razumejo ničesar več in ko tisti, ki govori, začenja razumeti, da ne razume svojih besed, je to metafizika."

you're unbelievable

no, in zaradi zažgane zaseke in posledično precej neprijetne zgage, ki ga je stala precejšnje nejevolje, je na dotičnem kongresu izgubil podporo in španiji je zavladal fašistični franko do leta 1975. od tu je ta citat prišel v zgodovino. "Zdaj vemo, da je vsaka nepomembnost še kako pomebna." nimbus