nimbus

me pa zanima kaj je to svoboda. ker s tem izrazom veliko operiramo in ker v zavesti pač nismo stvari na sebi, nam predstavlja svoboda nekaj samoumevnega, v bistvu je pa ena sama megla. svoboda bi lahko bila, da počnemo stvari, ki jih želimo. lahko bi bila kontrola nad željami, torej da si ne želimo tisto, kar si želimo in pridemo prav po hegeljansko na isti problem želje. lahko bi bila odsotnost vsakršnega stremljenja, kakor je ponavadi opisana v različnih religijah in duhovnih praksah. no, po tej tazadnji smo še najbolj nesvobodni, ker je v današji družbi z vsemi temi čuti in kulturno določenostjo enostavno nemogoče biti svoboden. no, nemogoče v relativnem smislu. u glavnem, dokler imam lastno glavo za svojo lastnino samo zato, ker me prav vedno spremlja in sledi kamorkoli pač že grem, do takrat ne bom svoboden. ko se bom združil z univerzalno zavestjo bom pa verjetno zameljal še kar nekaj glav.

ja putujem više kroz knjižnih polica nego kroz vrijemenskih ma, ovo dugo putovanje kroz vrijeme je doista moguče ako smo li mi usposobljeni doživljati svoj lastni eksistencijal bez vremena. da kažem još enostavnije... newton ne bih nikada putovao kroz vrijeme ali heidegger na drugoj strani, on se rodio ipak že bezvrijemenski. a onga ga dobila kiša. xrejnbovx

zdej mam avtoregresivne utrinke "...each one of us is a union of all universal energy. Everything that we need in order to be complete is within us right at this very moment. It is simply a matter of being able to recognize it. This is the tantric approach." Lama Thubten Yeshe le zakaj bi šou na konec sveta, če pa že vse potrebno nosim s seboj.

DA bom bolj resen biu na tole temo. sej je sam en stavek. ali je ves svet empiričen in smo si mi (mi=občutek "jaza") izmišlili razum (kategorije, logiko) in se čas nahaja "tam zunaj" v empiričnem svetu ali je pa ves svet racionalen in smo si mi izmislili čas, razum je pa "out there". v prvem ni nujno, da bi se že vse dogodilo (empirika = def. nenujnosti), v drugem pač. no, kaj zdej... a ste bitlsi al stonsi god save the queeeeeeeeeeeeeeennnn...

ne, prot koncu omeni "digitale nachverarbeitung". čeprav reče "vermutlich", tj. domnevno in je čist možn, da se je najdu kakšen frik, ki je to naredu po naključnosti njutnovih zakonov. js vem, da se ne bi spustu dol...

"Bodite svoja lastna luč." buda

ja, pa sej tut če bi bazen zadeu, sem po mojem večji od njega. fotomontaža je itak. sej pove. kao reklama. ampak dobr zgleda...

kdo si upa

to, da se človek oženi je po možnosti predvsem naklučje, sicer pomembna a ne odločujoča pritiklina empiričnega življenja. ampak hegla pa človek dejansko mora prebat. itak, da je. ampak o njem ti itak že vse veš. no, uvod v schopija gre pa tako: "Schopenhauer hat einmal das Gewissen als eine Mischung aus 5 Ingredienzien erklärt, nämlich aus Menschenfurcht, Deisidaimonie, Vorurteil, Eitelkeit und Gewöhnung. Wenn man dieses Verfahren auf seine eigene Philosophie anwendet, kann man feststellen: sie besteht aus 1/5 Kant (Welt als Vorstellung), 1/5 Schellingscher Romantik (Welt alsWille), 1/5 »uralter indischer Weisheit aus den Veden und Upanischaden « (Weltverneinung), 1/5 englischem Empirismus (Bestreitung der klassischen Metaphysik) und 1/5 Platonismus. Vom letzteren merkt man nicht viel, aber er selbst behauptet, daß man besser vorbereitet sei, ihn zu hören, wenn man in der Schule des göttlichen Platon geweilt habe. In Wirklichkeit versteht man Schopenhauer besser, wenn man den Geist des Empirismus und Utilitarismus des 19. Jahrhunderts gut kennt." torej je bil tudi schopi einerzeits platonik.

Johannes Hirschberger - Geschichte der Philosophie vsi filozofi pojasnjeni strnjeno in razumljivo. berem poglavje od kanta in je res dobro razloženo. zaenkrat še pri kritiki čistega uma. me pa prav zanima kako jasno in glasno mi bo razumljiv hegel. ma, do tam še moram pridit, . . . potem pa lahko že naslednji dan umrem.

ok, naj ti bo . . . se predam

ti sploh ne veš kakšno srečo maš pol. sam morš mirkat vseen. ker če ob nedeljah z njim v pralnici preživi več kot uro, dve, potem se že kaže značilna posesivna patološka narcisoidnost in imaš v tem primeru vso pravico, da si ljubosumna. ker enkrat se bo mogu odločit . . . al avto al babnca.

tale oblika pleha me spominja na bimerja... pri nas vozjo bmw-ja samo bosanci in bedaki. odnosno, poznam enega samega in edinega človeka, ki je u glavi strejt in vozi bmw. vsi ostali so šolski primerki bolanosti. so, if that's the case my regrets ta druga slika me spominja pa na baloton, ko sem v prvi osebi ednine izkusil prevod te madžarske besede.

mayan, pa ti si genij. kaj če bi kar ceu seminar spisala

nothing means not-a-thing... hence spirit and thus . . . everything.

ali stoji pred temveč vejica? pišem seminar in ful to uporebljam... recimo... Kot najširše in najgloblje je to vprašanje končno tudi najizvornejše, kjer pozornost ni usmerjena v posamično in posebno bivajoče temveč v tisto splošno, vseprežemajoče in temeljno bivajoče. pa tut pred kjer jo ne bi dau. mah, vejico so jeba :xx!:

sam mi ni všeč ne individuum protestantske etike ne moderni narcis. vprašanje se glasi: Kako bi organizirali družbo, da bo vzgajala same svetnike iz čisto trenutne potopljenosti v svet misli pa tole: »Ko človek eksistira, se na določen način dogaja filozofiranje. Filozofija – čemur pač tako pravimo – pomeni spraviti v tek metafiziko, v kateri pride filozofija do sebe same in do svojih izrečenih nalog. Filozofija steče samo s svojevrstnim skokom lastne eksistence v osnovne možnosti tubiti v celoti. Odločilno za ta skok je: najprej dajanje prostora za bivajoče v celoti; nato sproščajoče spuščanje sebe v Nič, tj. sproščanje od malikov, ki jih ima vsak in h katerim se skuša zmuzniti; in nazadnje, dopuščanje, da se lebdenje izniha, da bi vedno znova zanihalo v osnovno vprašanje metafizike, ki ga izsili sam Nič: zakaj je sploh bivajoče in ne rajši Nič?« Heidegger, Kaj je metafizika

ja, ja... vse lepo in prav . . . sam ne vem če se bo žena s tem strinjala. koneckoncev živimo v postmoderni kjer ima ženska glavno besedo.

»These radicals do not see that the »authoritarian personality« no longer represents the prototype of economic man. Economic man himself has given way to the psychological man of our times – the final product of bourgeois individualism. The new narcissist is haunted not by gilt but by anxiety. He seeks not to inflict his own certainties on others but to find a meaning of life. Liberated from superstitions of the past, he doubts even the reality of his own existence. Superficially relaxed and tolerant, he finds litlle use of dogmas of racial and ethnic putity but at the same time forfeits the security of group loyalties and regards everyone as a rival for the favors conffered by paternalistic state. His sexual attitudes are permissive rather than puritanical, even though his emancipation from ancient taboos brings him no sexual peace. Fiercely competitive in his demand for approval and acclaim, he distrusts competition because he associates it unconsciously with an unbridled urge to destroy. Hence he repudiates the competitive ideologies that flourished at an earlier stage of capitalist development and distrusts even their limited expression in sport and games. He extols cooperation and teamwork while harboring deeply antisocial impulses. He praises respect for rules and regulations in the secret belief that they do not apply to himself. Acquisitive in the sense that his cravings have no limits, he does not accumulate goods and provisions against the future, in the manner of the acquisitive individualist of 19th century political economy, but demands immediate gratification and lives in a state of restless, perpetually unsatisfied desire.« The culture of narcissism, Christopher Lasch

no fajn (glede mrežce) . . . ampak jaz nočem met ekoloških skretov (glede spremembe)

peskat daš lahko samo so praktične ovire. delajo to šlosarske delavnice, vendar imajo to narejeno za peskanje recimo nekih kovinskih konstrukcij, omaric, gruštov itd., kar je vse dimenzije n-metrov krat n-metrov in temu primerna cena. če prideš ti tja z eno mrežico te ne bojo resno jemal, poleg tega, da jih boš dobu za to ceno (če ga že naserješ) v hoferju n-mrežic. zato sem še vseeno mnenja, da je brez sistemske rešitve takšno eko-delovanje pravzaprav nepomembno. ko bo pa večina ljudi takšnih kot si ti free (in verjetno na to upaš), pol se bojo pa našli mali peskarčki k bojo to delal za male pare. vsaj tako nas prepričuje teorija svobodnega trga laissez-faire različice. do takrat pa, na žalost ali pa na kar tako, hofer kiks ezzz... zato npr. bi blo bolj fajn, da grete v politiko.

ja, ful bote rešli svet z ekološko predelno steno. najbolj ekološka rešitev wc problema je klin za na nos. umetna masa, plastika... pa bo men škode.

ravno zaradi tega ker ekologije kot take sploh ni, ta kriza še zdaleč ni ekološka. univerzum kot tak v njegovi manifestni obliki je ena sama katastrofa. od samega bigbanga naprej. to, da ni nobene poplave, nobenega vulkana, nobene eksplozije supernove, nobene pogoltne črne luknje, kamikazičnega super-duper planeta je veliko prej izjema kot pravilo. in ne, na svetu nismo zato, da bi ga opazovali zaščiteni na notranji strani vitrine. edina prava kriza ki jo zadnje čase opažamo je kriza, ki traja že od pamtiveka človeštva in to je kriza humanizma. odkar blodimo po tej rodovitni zemlji od adama in eve oz. kajna in abla naprej, se še nismo naučili kako postati in delovati kot človek. v samem bistvu stvari in ne govorim o woo-doo pravljicah ampak o konkretnem svetu, ni ne ekonomije, ne vrednosti, ne dobička, ne trženja in podobnih oslarij. to je največja grande iluzija razvoja človeka. čez 10 tisoč let, ko (se) bojo ljudje/humanoidi učili/downloadali zgodovino človeštva, se bodo učili o kameni dobi, železni, bronasti, bakreni itd. dobi. no nekje tam smo imeli pa tudi trženjsko dobo, ko je človek verjetl, da raste neka fiktivna entiteta, ki se ji reče vrednost na nekej fiktivnem drevesu, ki mu pravimo gospodarstvo in se posreduje z nekim fiktivnim sredstvom, ki mu pravimo denar. ne, dragi moji nobene druge krize ni, ko tista kriza, ki jo vsak nosi s seboj. taista kriza je vzrok vseh naših strahov, anksioznosti, tesnobe, agresij itd. če že kje obstaja kakšna narava, potem obstaja v naslednjem stavku; to je naravno stanje človeštva (človeštva z malo). človekov razum je v tem smislu tako nebogljen, kot njegova fenomenalna pojavnost. nič ni. koliko sile pa potrebujete, da končate to pojavno življenje par N-jev (enota za silo v kg m/s^2 ) in vsega je konec. najbolj zanimivi so pa prispevki priznanih ekonomistov, ko pišejo da gospodarstvo okreva, ko neka banka poda poslovne rezultate. seveda, bankirji si talajo državni denar, ki btw. nima neskončnih zmogljivost in s temi bilancami pošiljajo pozitivne signale na trg, da bi ljudje že enkrat začeli spet živeti po imperativu želja in strahu. mene, dragi moji, bo prepričal članek, kjer bo pisalo, da je neka zakotna železarna izplačala delavcem dvojno plačo, ker gre gospodarstvu tako dobro in ko bojo napisal, da se odpirajo nove tovarne, kamor gredo lahko ljudje, ki si to pač želijo, brezskrbno na delo, je njihovo delo priznano in zanj dobijo tudi primerno plačilo. dokler mi pa mahajo s črvivimi bančnimi bilancami mi je pa prav figo mar in se samo čudim, koga lahko s takšnim obnašanjem v končni fazi prepričajo... če že v končni fazi niso to bankirčki sami. tko, da kriza je od nekdaj. to, da je bilo pa nekoč vse lepo in prav in da bo nekje v prihodnosti spet super duper je pa čista iluzija. kar antoninusa vprašajte.