nimbus

Antoninus, kaj praviš, je homoseksualnost prirojena al pridobljena Ker če je stvar v genih potem ni take panike, da bi mladi geji vzgajali otroke. Če je pa pridobljena potem je pa več zadržkov. Ampak kolikor so mi stvari znane, spada seksualnost in s tem homoseksualnost prav v družbeni in kulturni okvir, še več, predstavlja jedro tega. Sem pa nekje zasledil, da je to gensko in da si ti ljudje pač ne morejo pomagat. Amapak pomagat si tut ne morjo če je pridobljeno. Tko, da po tej stvari je zadeva nujna, tako kot vse ostale stvari. Tudi možnost, da majo otroke, samo z našega trenutnega stališča se nam zdi to še odprto vprašanje in kot tako kontingento. Lahko pa da je to le vgrajen zaščitni mehanizem, ki onemogoča totalno hegemonijo ene vrste nad vsem ostalim planetom in je vprašanje a je idealističnega ali empirističnega izvora povsem nepomembno. Čisto po fenomenološki ugotovitvi... to enostavno JE.

ja, ljubeča vzgoja. to pa je nekaj. to je šele idealistično. z vzgojo se prevzame identiteta. zato pa ravno z vzgojo, tj. s prevzemom identitete že po defaultu prevzamemo predsodke. ravno zato, ker se identiteta gradi na megli. ne obstaja ničesar takšnega kot je ljubeča vzgoja brez predsodkov. gre se samo zato, da otroci prevzamejo identiteto (iluzijo) s katero so sposobni živeti v družbi in niso lačni duhovi, ki bi neprenehoma udrihali po drugih. in so sposobni človeške/telesne ljubezni do nasprotnega spola in se reproducirajo. predsodki so bistvo človeka. pokaži mi človeka brez predsodkov in ga takoj vzamem za svojega mojstra. no, da normalno funkcionirajo pol potem pa v redu. sej pravim, ne vem. ampak zdej se vsemu dopušča vse. permisivna vzgoja otrok brez kazni brez spoštovanja itd. kot pri alamutu . . . vse je dovoljeno, nič ni resnično.

ne gre se za to kaj bodo drugi otroci oz. sovrstniki govorili o njih. gre se zato kako bodo otroci posameznega spola (ali fant ali dekle) prevzela socializacijsko vlogo spola - gender. recimo ko imata dva pedra punčko ali pa dve lezbijki fantka. pa me spet lahko nazaj ja pa sej mamo samohranilke pa gor in dol. ampak tuki takoj dvignem roke in hočem dva jurja. šparuc mam tut js duma pa sem skos suh ko poper.

AMEN

angleži poznajo dve besedi za spol. ena je sex in se nanaša na tisto kar nam visi ali pač ne visi med nogami in se gre za naravno pogojenost in v tem oziru razločujejo med male in female, druga je pa gender in se nanaša na družbeno pogojenost oz. obnašanje v njej, tj. ženske na splošno stopicljajo, so manj robustne, migajo z boki, bolj govorijo, so klepetave, zvedave itd., moški pa hodjo bolj "ornk", so zadržani, če se pogovarjajo se pogovarjajo bolj s pestmi, zanima jih samo neposredna okolica itd., no in v tem oziru razločujejo masculine in feminine. zdej, itak da smo tipi v tej dobi postmodernizma ratali v tem drugem smislu bolj poženščeni, ženske po drugi strani pa ravno obratno in stremimo za nekim unisexom. amapk vseeno se pri vzgoji dogajajo določeni transferji in prevzemanja, ki bi v primeru vzgoje dveh istospolnih staršev umanjkale. kje bi se to poznalo in kakšna družba bi postali v prihodnje, tega seveda ne vem. dejte mi dva jurja na mesc pa bom sam to proučvou naslednjih nekaj let. ampak, da tako pišmeuhovsko rečemo, ja ok, pa naj majo froce itd., brez nekih globljih študij oz. testnih primerkov je pa po mojem le malo preveč naivno. sam osebno sem torej neopredeljen oz. zaenkrat še zadržan in če bi bil referendum bi zaradi nevednosti bil prisiljen obkrožit NE. to pa samo zato, ker se gre za osebo (otroka), ki ga je šele potrebno naredit človeka in ki je apriori nemočen. po drugi strani pa, navkljub vsemu čutnemu raznoterju, ki nas bombardira vsak dan, si človek s postavitvijo reda diskurza, ki ga dandanes veselo imenuje humanizem, liberalizem, gospodarstvo, človekove pravice in podobna jajca, to čutno raznoterje postavi razumsko in smiselno, vendar v svojem bistvu ni ničesar drugega kot zakon, omejitev, redukcija... na nekaj majcenega in nezaslišanega, napram celotnemu neskončemu a nerealiziranemu potencialu. tako, da ena takšna omejitev za istospolne družine ni nič v primerjavi z našimi umskimi omejitvami in sploh ne vem zakaj bi se kdo bunu. apmak to je že racionalna razlaga in verjamem da povsem nezanimiva. torej ordnung muss sein.

tamejnš pa ta švhnejš bo šu na govorilne. pa un k puca po tleh pa kuha. mah, istospolna zaljubljenost. js mam to že od mehnga. n'kol nisem hotu bit deklica.

in je prišlo jutro, z njim jutranja rosa, ki je odplaknila grozo prejšnje noči. oko se zbristri in krivulje so ravne, sosede zopet čebljajo in smreke vztrajajo, le meni se zdi da je vse to samo tja v tri dni. sem tu in zdaj in vendar ne čisto. nekje v meni čeprav skoraj neznatno a prav toliko tudi gotovo, kljub vsemu sijaju in dobri volji, prenarejanju, optimizmu in osredotočenosti, že slutim grozo prihajajoče noči. in spet bomo imeli priložnost, kot že neštetokrat, vedno znova in znova, till death do us part . . . . . . . . . . . . . . . . DA SE PREBUDIMO. AAUUUUMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM

prišla je noč, temna, srhljiva in mi globoko reže v obraz. vran, ki mi najavlja usodo, se brezupno spušča v opustošeno deželo izgubljene duše. le velike in prestrašene oči se še upirajo trenutku groze in to telo... ta uboga kopica votlih kosti in toplega mesa. a obstaja upanje, kajti danes si ti na vrsti . . . . . . . . . . . . . DA SE PREBUDIŠ.

ni za kej za razumevanje moške duše . . . moreš gledat pa fusbal. (pa hodit na avtomobilski bienale na razstaviše itd.)

ok. velja. ampak to je bilo zjutraj. natančno začrtane smernice. sedaj je pa noč, ko se vrne dvom in misli postanejo obskurne. nič več ravnine, nič več varnosti. pride dvom in kljuje, kljuje, prav do jutranjega svita, ko pride spet dan in nadebudne sosede in se spet lahko pretvarjamo, da je vse v redu in je bila noč le že pozabljen privid. a pride spet, vedno znova in znova, kot večno vračanje, dokler se končno ne PREBUDIMO. jap...

mal sem provociru, pa vidim da me mate že prebranga... se nobena ne pizdi. ne vem kolk je kruta. to je lacanova teorija. jaz ne vem kako se ženska počuti brez bingl-bongla. vem pa, da ko sem bil majhen fantek in ko sm prvič vidu mati nago, je bil to zame takšen šok, da se še danes spominam vseh podrobnosti. oz. ne spominjam se, da bi bil šok, ampak ker se vse spominjam zelo podrobno sklepam, da je biu šok. ker sem se mogu delat, da njene kastracije kao ne opazim. tam, tri/štiri leta... če ne manj. jah, pravih žensk ni. vsak s sabo nosi svojo iluzijo. reče se ji ojdipov kompleks.

ne samo sodobnih. tudi žensk v bistvu sploh ni. . . . obstajajo le kastrirani moški. (uhuhuhu... me prav zanima kje postavi sodobna ženska meje sodobnemu moškemu ) e, tu se pa ne boš več zajebavu. zdej se pa odloči: ali avto ali jaz

jest sm šou zdele po cest in sem si mrmrau invokacijo NAMU AMIDA BUTSU. čisto brez misli, brez ideje, brez cilja, brez vsega. in pride en starejši možakar do mene in me vpraša kaj študiram. ni mogu vedet, ker ne zgledam ko študentek in ko mu povem sva mela debato. namu amida butsu probite

če bi večno živeli bi se svet umiril. ker zdaj se človek rodi na ta svet in dobi z vzgojo in kulturo vse potrebne pogojne reflekse in mehanizme, da brca in udriha naokol glih ke do 40tga leta. pol pa itak že na***pa ene par frocov in ga sam darwin osebno žene in tera naokol po svejt, da je pri 60tih že čist zmozgan. in pol šele, ko tip vidi, da so ble vse tri bajte narjene sam zato, da mu ni blo dolgcajt in da je še vsaka babnca šla skoz tako takoj, ko je mela nekoliko boljše pogoje za svoj razcvet, od otrok pa tko al tko že po defoltu nič ni, šele takrat še začne mal ozirat okol sebe in sprašvat in iskat stvari, ki niso jasne in dojemljive čist na prvo žogo, tko ko na primer hladen pir ob pravi poletni vročini. ampak še preden je sposoben kej dojet, ga pobere. za njim so pa že njegovi sinovi in hčere na vrsti da grizejo in trgajo v prav isto kost, na prav isti način, z prav istim izidom. in spet in spet in spet. never ending story. tko bi se pa delež zbrihtane populacije lahko poveču in bi mel mir. ker ta živlejne je prakratk, da bi lahko ugotovil kaj in kako, razen če ne greš do konca. ampak do konca so šli frančišek asiški ali pa spinoza in pascal. vprašanje je sam kdo upa it do konca. zdej, če te to vpraša kakšna bebja pol verjetn ni nekih globokih dilem ko se je pa treba odpovedati lastnim iluzijam pa cvilimo ko prašički mladi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

u glavnem. sodobna ženska ma visoke petke, se oblači po zadnji italijanski modi, ne zna ne kuhat ne pospravljat, kaj šele razmišljat (skrata ne zna A MA NAČ), ima 12 inčni tanovi supertruper nokia ali katerekoli druge i-sorte telefon, je arogantna in misli, da drži boga a jajca (v bistvu pa sam svojega reveža), no vozi pa porscha in za vsako figo hupa in misle, da se ji bomo kar vsi po vrst odmikal na njen ukaz. tako sem sreču zadnjič. pa bi se ji umaknu s ceste že prej, če bi vidu da je ona not. tko sm pa zajebu. in ker je bla preozka cesta, je mogla svojga porscha ustaut. u ti boga. in pol me prebode z očmi. in pokaže da je ona glavna, ko ga z mesta pritisne na dasko. imam samo eno željo. naj se rodijo hitlerji. te bomo že nekak porihtal. SAM NE DAT ŽENSKAM OBLASTI.

in če ja... in če ne... in če ko... sedeti v praznini in pozabiti na sedenje

se čist strinjam. čist preveč je blebetanja in govoričenja. . . . čas je za surovo moško moč. sam kaj ko je prodajalec-blebetač-nakladač alfa samec. inženirja, ki je pa stvar naredu pa noben ne pozna. torej, plačite brihtne glave pa se bojo babnce nanje pol limale. bo bla takoj popularna moška moda debelih špeglov, štrikanih brezrukavnikov in letališa sred glave.

ja, sej zato pa tut mislem, tko ko porny, da bojo dons zgubil. malo je padla motivacija plus utrujenost plus ni zamenjav. ne more lakovič spet 40 min na polno skoncentriran igrat. sicer se svet vrti naprej. in da bom še malo slovenceljski... GLAVNO DA SMO NAPRAL HRVATE

meni je to s čustvi prišlo na misel, ko sem poslušu eckharta tolleja. in nasploh uči budistična tradicija oz. daje poudarek na tem, da mi nismo naša čustva. v fenomenalnem svetu v normalnih razmerah komuniciramo z njimi a to nismo. cilj je, da se rešimo te identifikacije s čustvi. zdej, prva reakcija je, da si potem hladen ko kamen, ampak je to far away. tudi hladnost je čustvo, ki ga sočlovek čusti kot nedostopnost, nesprejemljivost, samopostavljensot itd. pripravljen sem tut tisočkrat ponovit... to ljubezen, ki jo furamo obični ljudje z običnimi cilji in obično mentaliteto, tj. libido, reprodukcija, kopulacija, (kaj je obično glej pod gaussovo krivuljo ) ni neko prevzvišeno božansko čustvo, temveč egoistično, individualno, parcialno in sebično čustvo, ki ni nikoli samo zase, temveč vedno v medigri s sovraštvom. poleg tega, daje zanimive razlage tudi psihoanaliza, ki je z zgornjim povsem kompatibilna. zato čustva ja, vsaj dokler drugega ni. ampak ne v smislu, da jih povišujemo v neke idele. so pač tu, ker brez njih ne gre.

tekma je bla izenačena in srbi so po naključju ali pa usodi zmagal. ni pa to zdej, da bi reku, da so boljši od naših. sem celo nasprotnega mnenja. trenutno so naši bolj vroči. zdej pa čeji... če bi brezec mal tuhtu in ne naredu brez veze tehnično, bi zmagal v rednem deli. če bi biu lakovič mal bolj spočit bi v naslednji minuti vrgel tist prosti met v polno, tko kot miljontič prej in bi zmagal v rednem delu. ko so bli podaljški je blo jasn, da smo zgubil. naši niso mel več moči. že tista od jagodnika trica je bla tako pocarska, da glava boli. takrat se je še sam buh naprezu, da bi zmagal. zdej pa tko. smodiš je sedu celo prvenstvo. ne vem kako so mislili, da bo vmes čudežno ozdravel, ampak zarad same zgoščenosti prvenstva bi blo smiselneje vzeti njegovo neposredno zamenjavo. to mi še vedno ni jasn. dva po defoltu na klopi, trije dobijo pet osenih... jah, kdo bo pa špilu. najboljš da se midva s pornyjem začneva ogrevat. aja, srbi so bli pa neustavljivi na njihovih dveh centrih, k sta dobesedno rulala pod košem, ko dve trdnjavi in njihov play. gibčen ko lakovič, za glavo večji, obvlada prodore in za tri, dober organizator pa še skakalec. vse v enem. naši pa svaka čast erazmu. ko nam je šlo fajn, je erazem filau nasprotni koš, ko nam je zagustil nas je erazem rešvau. ko je šou pa na klop zaradi petih osebnih, je pa erazem naviju.

v našem zadnjem al pa predzadnjem napadi so take delal oni pa nič faula. če bi v zadnji četrtini vse piskal tako kot nam bi bla večja razlika. naši pa niso mogl igrat obrambe na polno, ker je takoj pisku. še čisto zadnji akt hrvatov bi lahko bila namerna. poškodbe pri teh igračih so lahko stvar cele sezone al pa dve. sodnika nista nardila svojga dela. srbe bomo pa zmlel. ne, ampak z njimi bo lepša tekma. tole s hrvati vsi jemljemo nekak politično in seveda igralci se temu ne morjo izognit. zato je blo tut nč od košarke in ogromno od zmazka. s srbi pa pričakujem košarko in zmago.

kakšno sojenje. hrvati so zadnji polcajt lahka delal vse. čist negledljiva tekma. erazem pa res trga. 27 pik. mi bomo prvaki. ker donc nam je šlo mal slabi, (ne more it vedno na polno), jutri pa spet po starem.

dve tehnične, nachbar živčen in pol v naslednjem napadi ravno on meče za tri. čist so razštelan. če se ne bojo pomiril ne bomo zmagal. je pa še douga... in redka priložnost da postanemo celo prvaki. hrvati pa dobr igrajo

ja, ja... jest, jest js tut ponavad. ja... ko grem ven iz bajte me more zebst, da je šele pol k laufam ok. ker če je prevroče, ko zagreješ motorje, pol sam švicaš pa kuhaš in ni lušn laufat. ko se pa peč zagreje je pa telo samozadostno oz. se enostavno ogradi od okolja. sej to je keč konstantne telesne temperature. in ko tečeš krvni obtok poskrbi, da so udi ogreti. samo ustavljat se ne smeš, to je pa res. in če se že v bajsti raztegneš pa narediš par počepov, pol ni da ni.

ja, sej mamo tut čist pravilno slovenske, pa ga ne najdeš hujšega ič-bumbarja. pomislite, barbara brezigar ne bo tožila državo. bemo boga. ceu sistem je pred kolapsom, javne finance razpadajo v fragmente, hkrati se zapirajo firme oz. imajo ogromne težave in precej sivo perspektivo, in to ravno firme, ki omogočajo javnim uslužbencem lagodno življenje in čedalje večjemu št. ljudi na socialki, da ne zagrabjo vile v roke a pravniki in sodniki, ti pa živijo v svojem svetu iluzoričnih zakonov in aktov. pravičnost, človekove pravice, dostojnost življenja pa take fore. mislem, kdo zdej koga nateguje. da ne govorim o njihovi uspešnosti. ker so itak financiran od oblasti ta pa naprej od gospodarskih botrov, v sloveniji še ni blo menedžerja na zatožni klopi. pa so pokradl in popucal tolko fabrik, da te glava peče. pa ta babnca celo nastopa na tv kot imanenca (primerjava z rodetovim tresočim se glasom je direktna, tko da ovčke kar veselo na volitve), kot simbolična reprezentacija dobrega, pravilnega in pravičnosti po kateri se mormo zgledovat. veliki drugi a la carte. v njenih žilah se pa pretaka politikantska, zahrbtna in ritolizniška kri. zato podbiram diktaturo. in ko postanem prvi evropski diktator bosta goreli dve grmadi in to bo lep poročni par prav na lepo junijsko kresno noč. prevzvišena coprnica barbara brezigar in njen na večnost izvoljeni argentinski matador andrej bahuk. naj ima hudič mlade in naj se kopulirata v večnosti. tuki bi pa naredu izjemo in bi se ga nažru do mrtvega.