nimbus

ti si hujši ko hegel. imaš pa point. karkoli počneva, skušava to argumentirat in sva takoj na ravni dialektike jezika, na ravni razuma. zato si tisto, kar si v bistvu hočeva in moreva povedat, sploh ne moreva. nea gre.

ne. to je ego. nikamor ti ni treba. si že to, sam tega ne veš. tat tvam asi. pa ni treba da te razsvetli. to je spet ego. kolm-kišta pa prazna glava, to je prava rudarska mantra.

ja, slovenci pa ljubimo davke, . . . skor tko k tebe. bubi, kaku kej biznis

ne. ni real lajfa pa net lajfa pa duhovnega lajfa pa ne vem kvazi lajfa. je samo predstava zavesti. vsebino določaš sam. tko je že od pamtiveka. vedno samo trenutna zavest. prou zdele.... zdele... zdele... zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele... zdele...zdele...zdele in tako naprej in tako nazaj. vse drugo je dualizem razuma. in na konc prideš do svete trojice, peklenščkov in klicanja duhov. BUUUUUU

men je bil nicolas cage všeč v "wild at heart". predvsem v oni sceni na koncu, ko se poslovita. to so sanje vsakega najstnika.

morning of my life

Sem življenje sredi življenja, ki hoče živeti. Ponavljam, sredi življenja, ki hoče živeti. Vsako življenje pa živi, vsaj v naravni zavesti, prav od življenja. Zato imamo z etičnega in moralnega vidika samo dve možnosti; ali se začnemo prehranjevati s kamni ali pa se spoprijaznemo z minljivostjo tega življenja, ki hoče živeti. jst sm za kamne. pa vi?

ni tolk ajnfoh. ker pol nikol ne veš s kakšnim občutkom bo pol naslednjemu kazala poraščeno rit. in v tem primeru se je bolš že zdej pobrit. zato ljudki rek "beseda ni konj" v tem primeru ne drži. tu drži bolj "dvakrat premisli, predno enkrat rečeš".

se spomnim sošolca, ko je pisal v srednji šoli spis o resničnem prijatelju. je bil nagrajen za najboljši spis, jaz sem se mu pa smeju od srca. ves čas je ponavljal resnični prijatelj, resnični resnični prijatelj, renisčni resnični resnični... pa je šteku hec pa sva se skup smejala. včasih besede enostavno ne zadostujejo. in na žalost pri najbolj pomembnih stvareh. tako, je tudi s krepostjo. kaj je resnična resnična resnična krepost? resnična resnična resnična krepost je, da ravnamo krepostno, ne zato ker so takšna pravila, ne zato ker tako moramo storiti, temveč zato, ker drugače ne moremo. in ravno to je svoboda. mi ne moremo biti drugačni kot svobodni. a bomo to svobodo zamenjali za kič, blišč in videz, je pa povsem v naših rokah. zato nema veze, da kličete prerokovalce in berete hororskope, saj vam bodo le-ti povedali samo to, kako se boste Vi odločili. Torej, če ne marate bede, se določte tako. UHUHUHUHU......

iknee

poglejte asia's rise zanimivo je gibanje bogastva bivših okupirancev (indija, kitajska) in bivših okupatorjev (zahodni svet). dajem kategorično trditev, ki se tiče ekonomije in se ne vidi na prvo žogo. tako kot v fiziki, veljajo v ekonomiji, strogi enačaji. če nekdo dobi (služi, vzame, krade, jemlje, dobi, whatsoever) potem nekdo nujno izgubi (se mu odtrga, odvzame, mu ni na voljo, ni na uporabo itd.). no, to gibanje. ko se dvigneta kitajska in indija v strmo rast, se rast zahodnega sveta popolnoma umiri. če bi veljali strogi enačaji, bi morale njihove vrednosti sicer pasti. ampak keč je drugje in to bi blo fajn, da bi ta tip to vključil. od tega bi odvzel namišljeno vrednost v obliki borznih balonov in inflacije in to bilo zakon. da se ne bodo angleži slučajno širokoustili, da so civilizirali indijce, ko so jim zgradili železnico, da so jo lahko hitreje in učinkoviteje izropali. mislem, adijo pamet. ko bo umiral zahodni svet in njegova kultura, bom plesal vse tradicionalne plese tega sveta. in če bi bil smrkec, bi reku . . . sovražim zahodni svet.

Porny, vse lepo tudi tebi... Sicer je pa le, . . . novo leto. in jutri nas čakajo novi štrajki.

Aeval, ti boš to itak zrihtala... Sicer pa tudi sam ugotavljam, da se ne držim obljub. Danes sem tri ure študiral in pretekel 12km s tem, da sem bolj malo jedel in to zdravo. Pa sem si obljubil, da se bom čez praznike malo bolj zapustil in spozabil. Vse lepo in zdravo na novem potovanju okoli sonca vam želi, nimbosho

no, si bom še jaz privošču enga nedoraslega. moram pisat v spodnjem jeziku tko, da bodo napake. Pita Mujo Hasa:"Kaži Mujo, kakvu ženu očeš ti?" Pa kaže Haso:"PARANORMALNU" Mujo:"Šta to znači Mujo?" I kaže Haso:"To znači ženu koja ima pare i koja je i normalna." In še razlaga. Bistvo ni samo v tem, da združimo dve poziciji v novo besedo, ki pomeni nekaj, česar si ne želimo, tj. paranormalno žensko. Tu bi sam veliko bolj apeliral na heglovo branje vica. Tu se teza in antiteza, kot nasprotistoječi poziciji združita v povsem novo kategorijo, ki brez prvih dveh sploh ne obstaja, tj. sintezo. Tako se ne gre samo za to, da je ženska, ki ima denar in ki je hkrati normalna, v tem prvem branju vica paranormalna, temveč gre precej zato, da je kot taka nemožna, tj. nemogoča. Haso v tem primeru zavzema pozicijo šolskega primera nevrotika, ki si želi nemogoče in ki lahko svoj užitek predela le v njegovo slabo kopijo, tj. v ugodje, za kar se mora odpovedati svobodi. Zato je pozicija Hasa, pozicija hlapca, pozicija delavca, ki gradi ceste in je za svoje garaško delo vse preveč premalo plačan, ki pa kljub temu skrbno goji svoje fantazije o izpolnitvi nemogočega užitka, ki jo simbolizira paranormalna žena kot absolutni označevalec. Pravilni odgovor bi seveda bil:"Ma kakvu ženu bre?!"

večinoma ljudi študira zaradi forme in univerza ne naredi ničesar drugega, kot da proizvaja nerazmišljujoče avtomate, ki kot ulito pašejo v novodobni diskurz produktivnosti, ekonomičnosti itd. ko pa študiraš zaradi vsebine, so ti pa izpiti nujne mimobežnice, ki v sebi sploh ne nosijo neke pomembnosti, vendar so kljub temu zaradi svoje nujnosti neobhodljivi. tko, če verjameš. na univerzo bi moglo itak hoditi 5 procentov folka, tj. ljudi, ki jih to res zanima in zahtevnost bi moral dvignit na ta nivo. vendar je na žalost cilj bolonjske reforme ravno serijska proizvodnja pisarniških birokratov in masovna produkcija namišljene vednosti. zato je študij res neka ambivalentna kategorija, v nekem smislu celo odvečna in uokvirjujoča zadeva. zlatoust, ki se je sprehajal po širnih livadah razprostrtih pokrajin, je imel več občutka za bit bivajočega kot marsikateri novodobni triplomiranec. to sam tko pišem, ne mislim nate osebno.

neeeeeeeeee, . . . v napadalki. bemo boga. papeža na grmado.

x:Dx no, le glejta, da se še med sabo ne požreta.

veš, da je res. sej hočm še doug žvet. le zakaj bi si tako hitro pokvaril vesele. ja. filozofija je napisana v jeziku. ampak je to v stilu da-a. knjiga, ki opisuje kaj je dao, že na prvi strani pove, da daa ne moreš izreč in če ga lahko, to pač ni dao. torej, prava filozofija se ti bo itak nardila, ko pa to hočeš deliti s svetom, moraš izbrat pa komunikacijsko sredstvo. recimo, nekateri pišejo knjige, spet drugi se pa pretepajo. mislem, varijant je več. tudi usta so prvobitno namenjena prehranjevanju in pripravi za spolno prokreacijo in čisto nič ne bi bil čudno, če bi se pogovarljali z rokami. aja, quotes of te week... "Preveč sta razbita življenje in svet! Le nemški profesor lahko ju popravi. On zna življenje spet spraviti v red, iz njega razumen sistem mi napravi. S čepico nočno in haljo zaceli v zgradbi sveta vse razpoke, vrzeli." Heinrich Heine

Aammmmm, ne . . . samo prevelik gobec, Mi pa ne morš pomagat, ker v drugih vedno najprej sebe vidmo.

napad na papeža se že sprašujem, kaj so neodvisni mediji. vedno ko nekdo napade papeža, se novica absolutno glasi, da se bil napadalec duševno neprištevna oseba. ker, seveda, papež je na pol bog, in angeli ga ne napadajo. in tega rancingerja bi s takšnim veselam nabiju, da bi bil pravi praznik. in tako se na koncu zgodba povrne v enostavno vprašanje: a imamo neodvisne medije ali sem pa tut sam duševno zaostal papeža na grmado, pa bo takoj bul.

sam res. ta topla greda nas je tko z*ebala . . . da nekaterim že decembra špila.

po mojem ga je tko napi*dila, da si zdej še pisnt ne upa več.

uaaa, pantere pa od tebe res ne bi pričakoval. kakšno od elde viler že, mislem... fajn

vdor mikroorganizmov v vagino to je skor tko, ko da bi šou s sekiro nad mikrobe. bang-bang gačju nč, brit se bote mogle... ni druge