nimbus

ter ga pokopal in napisal na nagrobnik en majhen slonček, se je pozibaval, na pajčevini, tam pod drevesom...

ne morem verjet. cela francija je na nogah, na telem forumi so pa najbolj aktivne teme o kuharskih receptih. jao, jao...

računalnik mi bo crknu, . . . a da crknem i ja.

ja, v stilu => jaz verjamem, da on verjame. je njegova resnica zanj. in ta resnica se vedno vzpostavlja retroaktivno. remember: najprej pade jabolko. politiki in verski voditelji (ne vsi seveda) govorijo pa ravno obratno. obljubljajo ti neka nebesa, ki so taka že od nekdaj, v resnici so pa ta nebesa le simptom zgoraj omenjene razpoke, tj. ko predstava ni enaka sami sebi. pa še to. ta resnica se spreminja in temu lahko rečemo napredovanje zavesti. vsak ki ima vsaj dve dekade na svoje hrbtu ve, da je imel o določenih stvareh včasih drugačno mnenje. no, tudi tega, ki ga imamo sedaj, bomo nekoč spremenili. do razsvetlejnja bodo pa vse te "resnice" iluzije, ki se bodo asimptotično približevale resnici kot taki, ko nastopi ob smrti našega ega. Ni pa nujno, da to sovpade s smrtjo našega telesa. Ampak zaenkrat je čisto možno, da obstaja tudi samo ta varianta... vsaj kar se mojega izkustva tega sveta tiče.

ok, sem začel tuhtat. ni tako, da bi obstajala neka transcendenca tam zunaj sama zese, neodvisno od nas in našega doumevanja. ravno to je heglova poanta. ker če hegla beremo kot blodujočega in vseuravnajočega absolutnega duha, so njegova dela res pravljice za pet centov. ne, stvar je ravno obrnjena. najprej so predstave in te predstave so naše predstave. ker se pa predstave ne ujemajo vedno s stvarmi kot takimi, recimo, sonce pač ni v velikosti nogometne žoge, se znotraj teh predstav samih odpre področje ti. resnice. in ni tako, da bi najprej obstajal svet angelčkov, bogov in večnih resnic na podlagi katerih bi se neka neimenovana energija reificirala v svet naših čutov, temveč je slednji ravno posledica nekonsistentnosti predstave s samo seboj. od tu vsa teorija od teologije do moderne fizike. ni bil najprej F=ma na podlagi katerega bi jabolko padlo z drevesa na Newtonovo glavo. Ne, najprej je padlo jabolko, Newton je pa zapisal spremljevalni pojav, ki pa (v drugih primerih) zapolni ravno razpoko, ki nastane med našim intuitivnim doumevanjem stvarnosti in stvarnostjo samo, tj. v filozofskem jeziku neskladnost predstave s samo seboj. Primer je prosti pad na eni atmosferi dveh enako oblikovanih teles z različno maso. Kuharce pravjo, da težja pade prva, fiziki pa pravijo da ne. Enako je z duhovnostjo. To nasebje kot transcendenca ni nikoli samo za sebe, temveč je vedno že za nas in ima veliko več opraviti s samim način delovanja človeških možganov, kot pa z resnico kot tako. To pa vse velja samo do določene mere in nihče ne zanika višjega intuitivnega spoznavanja. Vendar je takrat lestev razuma, jezika in konvencij že davno potopljena v negiben molk. Z jezikom lahko prideš le okoli "rit v varžet". . . . Ok, če si dost gobčen, tudi kam drugam.

Trenutno ne mislim. nimbus

God is dead. And, as a metter of fact, . . . I don't feel too well either.

orwellova napoved se je uresničila. gospodarska rast, varčevanje, dodana vrednost, posameznikova avtonomija, privatna lastnina in svoboda demokracije so izrazi novoreka. kaj so mi smešni politiki, novinarji, komentatorji itd., ko se zdaj menijo in pregovarjajo o nastali situaciji. ma, tko je skor tko, ko da bi šou štromar z lopato na elektron. sej, ko pa nekdo že taprave smeri štriha, se pa takoj javijo tisti z ozkim naborom širine in svojim hermenevtično artikuliranem "pravu", ki jim sicer daje samozavest na napihnjenem oblačku kompulzivne nevednosti, in začnejo na mestu cepetati in nervozno mencljati. in po svoje imajo celo prav. lačni, brez dela in brez jela, z lačnimi usti okoli sebe, naj bi razmišljali še "zakaj in kako". tu je njihova nezavedna želja povsem vzporedna s kompulzivno samozavestjo in tu nimamo kaj. najprej froci in s tem obveznosti... če nam bo ostalo pa še kaj časa na tem modrem planetu, ga bomo posvetili pa . . . resnici.

ne poznam, ne brassensa ne francosko. amm, lee bruce lee sam sem bolj na pessoo lahko noč

The joke about conscript who tries to evade military service by pretending to be mad. His symptom is that he compulsively checks all the pieces of paper he can lay his hands on, constantly repeating:"That is not it!" He is sent to the military psychiatrist, in whose office he also examines all the papers around, including those in the wastepaper basket, repeating all the time:"That is not it!" The psychiatrist, finally convinced that he really is mad, gives him a written warrant releasing him from military service. The conscript casts a look at it and says cheerfully:"That is it!"

Se razume. Humans are not simply alive, they are possesed by a strange drive to enjoy excess in life, passionately attached to a surplus which sticks out and derails the ordinary run of things.

O razlika, tut če bi mi vse tole zašepetala na uho . . . te ne bi nič razumel.

bom napisal svoje mnenje tomaž. v obliki vprašanja. namreč, od kje pa to navdušenje tudi, če lahko telepatijo v določeni meri zapišemo v funkcijsko obliko, napišemo priročnik in vrinemo v osnovno šolo in na maturo nov obvezen predmet, kaj bi s tem sploh dosegli pred stotimi leti si tudi moral iti fizično na koncert vaških godcev, danes ga pa spremljamo preko radia, TVja, Ipod-a, interneta. satelita itd. a bomo s tem bolj učinkoviti in bomo bili sposobni izkoristiti recimo deževni gozd, namesto v dvajsetih, samo petih letih, ali to samo pomeni, da nam ne bo potrebno vstat iz postelje, da si naredimo zajtrk, pa bomo samo soseda mal sprogramiral namreč, vse to navdušenje je vredno črvivega oreha. vse kar velja je vsebina, nosilci teh vsebin so pa second-order priority. in to je v svetu tržnega absolutizma ljudem nemogoče predočiti. če greva pa na vsebino, ustvarjava pa novo vrednost. in če mogoče trdiš, da deluje honda itd. tudi na tem področju, potem imava opravka s stvarmi, ki so objektivno nezapopadljive. in tudi, če si še tako, tako, tako, tako zelo prepričan, da imaš neko resnico, ne moreš biti nikoli gotov, da nisi samo metulj, ki sanja, da je zhuangzi.

"Nah ist Und schwer zu fassen der Gott. Wo aber Gefahr ist, wächst Das Rettende auch." Hoelderlin

ura je polnoč... in naj si dovolim spekulativno misel. vse odgajanje, ves proces, ki ga beležimo s čutili, pojasnjujemo in opisujemo za-se in za-namce v smislene kategorije razuma, je le trenutek na dolgi in krvavi poti do osvoboditve. vendar kjer je nevarnost, raste tudi rešilno. holderlinove besede nam pojasnjujejo sam antagonizem nasprotipostavljenih sil, ki same zase še ne vedo, da so dejansko na enem in istem stališču, ki ga opisujejo in razčlenjujejo samo iz drugega zornega kota (zavesti) in da se vidi vse skupaj krvavo samo iz tega omejenega položaja. bolj teče kri, bolj se osvobajamo. in šele takrat, ko se bomo že skoraj pobili, bomo stali drug pred drugim z bledim in nemim obrazom... namesto jeze in navdušenja nas bo spremljalo mirno prenašanje trenutka. bili bomo na poziciji vednosti. ko bom pa spoznal odgovor na "zakaj ves ta fizični in krvavi direndaj", ga bom pa zapisal s krvavimi rokami. saj sem vendar človek. do takrat pa velik nasmeh na usta in igrati igro kulture. pomislite... kultura je vse, česar se dotakne človeška roka.

uhuhu, razlika kiks ezzz... me pa navdušuje tale forum in njegovi člani z vse večjim . . . upanjem.

seks, droge pa roknrol . . . tri stvari, ki mojo čud ne navdušujejo z vsevečjim občudovanjem in spoštovanjem. to je parodija na

dobra fora. sem mogu prespat tole. no, odgovor je, da si zapadel kartezijanskemu dualizmu. od descartesa naprej se realnost deli na res extensa in na res cogitans, tj. razsežno in mislečo stvar. v tvojem primeru ju predstavlja nosilec informacije in inaformacija sama, respectively. sama informacija se nahaja na področju zavesti. tehnologija jo preko dekoderja zakodira v binarni sistem in pošlje s cca. svetlobno hitrostjo v vakumu s pomočjo elekrto-magnetnega valovanja. na drugi strani se zadeva prebere nazaj in imamo prenos informacije. keč je pa v tem, da se elektro-magnetno valovanje dejansko dogaja s pomočjo gibanja elektronov (maxwellove enačbe itd.), ki imajo sicer majhno, tinny-winny težo, ampak težo anyway. relativnostna teorija pa pravi, da masni delec ne more potovati s svetlobno hitrostjo, pa čeprav ima tinny-winny maso. enostavno no can do. v tvojem primeru pa sploh nimamo nosilca informacije in če bi bilo to praktično izvedljivo, bi šlo za prenos informacije. nosilec informacije bi bila pa vedno zavest, tu so pa hitrosti neomejene. recimo. in če dobr pomislem, je to praktična izvedba telepatije. jaz si ne bi upal govoriti o valovanju na palici, ko gre za translatorno gibanje in ko se noben posamezen del ne premakne niti za fragment svetlobne hitrosti. ta paradoks je podoben plosku z eno roko, ki je tudi neizvedljiv, in ga uporbljamo zato, da zatrokiramo razum.

well, it's strange, it's strange . . .

"The Spirit is a bone." Hegel

še mal retro

"At the art exhibition in Moscow, there is a picture showing Nadezhda Krupskaya, Lenin's wife, in bed with a young member of the Komsomol. The title of the picture is "Lenin in Moscow". A bewildered visitor asks a guide:"But where is Lenin?" The guide replies quitely and with dignity:"Lenin is in Moscow.""

ena na izi

ne, ne. nisi nuna. si me nasmejala tko, da se v redu bere. ammm, aja... sem šou kr taku mal vn. pa lahko noč punce, namreč, jutri nas čaka, nou dan.

ok, ok, I'm glad to hear that. but anyway reality of the virtual and virtual reality. zakaj to dvoje. namreč, trdim, da RL kot tak ne obstaja. samo pomisli... vsak izmed nas doživlja svet preko svojega telesa, ki ga spremlja neka dnevna rutina z določeno mero nepredvidljivosti, ki je pa vseeno vpisano v kulturo na način, ki nam zagotavlja konsistenco razumevanja in se kaže predvsem preko zunanjega manifestacije vedenja. Zavzema spekter od dobrodušnosti "all the way down to" vljudnosti. Kaj si pa mi mislimo o tem, je izkazani vljudnosti največkrat zadnja briga. No, po končanem dnevu pa pridemo bleknit par besed na forum in to največkrat brez olepšavanja, povečini z minimalno vljudnostjo, brez nepotrebnega gestikuliranja in skrbi "kaj si bodo drugi mislili o nas", tj. veliki drugi gre po sedmi zvečer z zajčki spat. Edini fokus je izrečeno sporočilo. Kaj od tega je naše resnično življenje (RL) Kazanje zobkov, predpisano vljudnostno pozdravljanje, spraševanje ljudi "kako se kaj imajo, ko nas velikokrat prav to ne zanima" ali misli, ki na nek način iščejo svojo pot do realizacije, pri čemer morajo poskrbeti tudi za skladnost zunanje manifestacije, ki je pa tako ali tako samo privesek . . . ok, to sem sam tko mal napisu. ravno neki podobnega berem. no, grem zdej KTMV...