nimbus

za to nucaš pa najmenj . . . 100 IQ-ja.

biki smo preveč enosmern. počas nas je treba peglat. pol pa je uspeh. neki na hitr, pa staro mamo prodat za par fenigov. . . . to pa ne bo šlo.

pa kako gre to? a človek hoče seksat pa ne more? to je pol spolna anoreksija. hočeš jest pa ne moreš. a je to tako, da tut spolna sla odpade. ket to bi blo bomba. brez libidinalne investicije smo prvovrstni kandidati za svetnike. zato se mi zdi, da je ona, taprva varianta.

first fundamental theorem of calculus

definicija foruma je javni glas. koliko to komu pomaga naj presodi sam. cookie, pripada mi. svoboda. za golo preživetje nisem pripravljen delat vsak dan do petih popoldne. to je tlaka. vidim možnost drugačnega sveta in zanj se bom boril. do groba.

ti pa si en škis. da ti dajo za gradbeno garanje tečaj plesa namesto plače in da si nad tem tako navdušen, samo pomen, da nikoli nisi tega delu. al je pa neki druzga narobe s tabo. malo gladijo simptome in že skačeš od veselja, medtem ko so vzroki tega "sra*ja" uzakonjeni in sistemsko zlorabljeni. zdej pa pejt na veselico in pozitivno razmišljaj. take majo najraj.

vsaka zgodba ima dve plati. če mene nekdo plača X evrov na uro, mi bo podajal argument tako, da mi bo podal zgodbico, da drugje dobiš pa y evrov na uro. če je y<x se argumentacija konča, če je y>x je pa to zato, ker moraš imeti za tisto delo višjo izobrazbo, je težje itd. no, jaz mu jo bom pa argumentiral, da ko izdelek prodamo, dobimo v firmo x denarja, plačamo davek in stroške in ostane y denarja, kar je miljon več od "z" evrov na uro krat št. ur na izdelek. le kdo ima prav torej, ne govorim o študentskih funkcionarjih in se zavzemam, da se to bando razbije. nikoli nisem bil priverženec teh polikancev. mlada in silna energija množice mladih se ni pripravljena uokvirit v trenutne družbene forme, ker slednje niso zgrajene njim v prid. hoteli smo individualizirano družbo posameznih interesov, dobili bomo pa bitko interesov, ki se ne more končati drugače, ko na barikadah. in to so odkrite besede. če vsi vi, ki ste na neki poziciji (imate penzijo, imate neko premoženje, imate vsaj službo za nek a-določen čas), če mislite, da boste lahko branili svoje pozicije brez ozira na te mlade, ki prihajajo za nami, potem se (po mojem mnenju) hudo motite. cel svet se približuje neki točki, kjer se bodo odprle mnoge poti in vse tiste poti, ki so jih sposobni prebaviti vodje tega sveta (politiki, tudi mi s pozicij) so za nenasilno prihodnost človeštva neuporabne. človek je nasilno bitje... verbalno, simbolno, fizično. goreče barikade so odsev deklaracije človekovih pravic. so eno in isto. glej z obeh strani, . . . in plačaj človeka ki ti dela glede na to, koliko denarja si iztržil z njegovim delom ne pa glede na to, koliko malo bo bil še primoran vzet. to seveda ni odgovor tebi, cooki, ampak nek brainstorming po napornem dnevu. albin planinc je tako trgu gate, da se ga sam buh usmil. v dokumentarcu mi je blo sam škoda, da niso mal zanaliziral, zadnje partije, ki so jo pokazal.

danes zvečer bo dokumentarec o albinu planincu, velemojstreskemu šahistu iz našega kraja, njegovi bliskoviti šahovski karieri, patološkem odnosu z materjo, njeno dalmatinsko zamenjavo in njegovim žalostnim koncem. režiral ga je cvitkovič. vredno ogleda.

ja, ta je.

xyz je deklarirani ateist. on verjame v neboga in to je . . . duhovna vzvišenost.

A Serious Man. Tako dobrega filma že nisem gledu celo večnost. Ne, ni romantična drama, ni komedija, moj bog, ni niti akcija niti izvedba teorije zarote. Je film, ki temelji na dobri ideji, najtežji efekt je pa "outzoom". V glavnem se gre za teorijo in prakso. To je nekje arbitrarna delitev v človeških možganih (racionalizacija), ki pa seveda kot taka ne obstaja. Tako se v filmu mešata dva diskurza, ki se na koncu združita v realnost. Prvi je diskurz profesorja fizike, ki predstavlja teorijo in je v RL neroden, neiznajdljiv, skratka neuporaben, drugi je pa neki mistični modrec, ki je dal že vse skozi in pozna svetne in prekosvetne zadeve, zato največkrat molči in premišljuje. Oba skupaj pa, sicer po različni poti, prideta do enake ugotovitve. Tj. združitev teorije in prakse, ki v bistvu nikoli ni (bila) ločena. Profesor razlaga kvantno mehaniko in pride do ugotovitve => "The uncertainty principle. It prooves that we can't ever really know, what's going on." Kamera ga odzuma in mi pademo v trans. No, oni modrec se pa pogovarja s fantom, ki obredno preide v židovsko skupnost in mu reče => "When the truth is found to be lies and all the hope with in you dies,... then what " Diskurz prakse. No, na koncu se pa zgodba, ki je tule sploh nisem opisal, izteče ravno po načelih, ki je skupen tema dvema principoma. Nedoločeno/določeno. Skratka, zelo dobro strukturiran film, bi se ga dalo posnet low-budget z mobitelom, ampak ideja zadaj in nekateri dialogi so pa ubitačni, . . . al pa sam men tolk špila.

sanje so lahko tudi preroške. danes sem imel hude sanje. najprej so bile vroče. seksal sem s sošolko iz osnovne šole na zadnjem sedežu avtodoma. bila sva nekje v afriki in bila je res poredna. potem se film zavrti in tečem po gozdni poti navkreber v en breg. ni bilo čisto tekmovanje, vseeno mi je pa šlo, da grem čim hitreje. in od zadaj so se pojavljali neki tekači in me prehitevali, jaz sem se pa trudil in trudil. ful mi je bilo čudno, ker so bli vsi bolj zavaljeni ko ne in mi ni blo jasno kako grejo mimo mene, nakar ugotovim, da štartajo takoj za mano, me prehitijo in se potem skrijejo v gozd. ok, ko to ugotovim se oni več ne matrajo s skrivanjem, ampak samo obsedijo brez sape. ko pa že pridem čisto pod vrh, se mi odpre pogled na neko stavbo, vstopim in hodim po stopnicah eno nadstropje višje in se znajdem pred vrati. ko jih odprem zavalovi pred menoj mirno morje in sončna plaža. nič mi ni jasno... z 2000m na ničlo. gledam naokol, vsi se sončijo in pražijo, pa pride k meni nek fantolin okoli pet let in mi reče tja moraš it, s čimer je mislil čez zaliv na drugo stran obale. hočem zaplavat pa me opozori, da to še ni nihče preplaval, da je predaleč in da bom utonil, zato naj tja raje surfam. pa mu povem, da surfat pač ne znam in da bo vse ok. ni mu blo všeč, js sem pa zaplaval. sej je samo otrok. ko pridem pa na drugo stran, se pa dobim z "onimi" s katerimi naj bi skupaj laufal u hrib in naj bi se porazgubili in smo skupaj dešifrirali, kaj se nam je sploh zgodilo in zakaj smo na morju, čeprav nam je blo to čisto normalno. zdej pa vas vprašam, kaj pomenijo te sanje bajbolj jih lahko razložim sam. tisto nedeljo, ko je bil dan mrtvih, sem se pelu čez našo vas z biciklom in sem v mraku malce prepozno prepoznal omenjeno sošolko in ker sem imeč šus (v bistvu sem jo prepozno prepoznal) se v trenutku nisem ustavil, da bi rekla kakšno besedo, kar bi jo v nasprotnem primeru ziher. samo vzvratno sem jo pozdravil. torej je ostala ta želja kot neka usedlina v mojem psihičnem aparatu, seks je pa itak definicija človeka, ki vzame v sanjah tisto figuro, ki je najbolj pri roki. kar se teka tiče, tečem najraje po omenjenem terenu, v klanec do konca, da vzame sapo. to je najboljša droga in sporstitev. ko sem biu pa letos na morju, sem pa opazoval enega surfarja, ki je prišel vsak dan ob petih popoldne na plažo in se proti vetru odpelu na drugo stran zaliva in nazaj. tehnika ravnotežja in lovljenja vetra sta me tako navdušila, da sem si reku, da moram to enkrat sprobat. pa še na naravni pogon je... nič ne ropota in smrdi. to je to. dreams explained. tko, da sem na znanstveni način pokazal, da sanje ponavadi niso preroške in napovedujejo prihodnost le toliko, kolikor naše razmišljanje (tisto s katerim se naš mlinček v glavi neprestano ukvarja) determinira naša dejanja. če skos razmišljam kako bi zapeljal žensko, bom verjetno kazanova. če pa razmišljam kako jih bom razrezu, bom pa metod trobec. and that's it. kar pa še ne pomeni, da preroških sanj ni. so, vendar so zelo redke. ostalo je posledica mlinčka. najbolj svobodni smo prvih deset sekundo, ko se zbudimo in nepremično strmimo v strop. opazujte se. po desetih sekundah se prevzame vse vajeti - tolle mu pravi "pain body". položnice, alimenti, penzije, plače, socialna, zavarovanja, hipoteke.... all that makes the world go around

sem se kar razkuru včer mislim resno pa vsako besedo. upam, da bo folku kmal vseen. ker takšen človek je najbolj nevaren - svoboden.

kje je občutek za upor? gremo na cesto in raz*ukamo vse. to je še edina motivacija. kaj se bomo plazli po tleh in se šli neko kvazi duhovnost. direkt na gobec, če pa katero pisne pa ode glava. razbijemo vse pa naj se anarhija začne. mi mormo dihat s polnimi pluči, ne pa ko neki pacienti s pljučnim rakom. pa spet neka drobnjakarstva, pa objubljanja in nakladanja. potrebna je direktna fizična akcija. pol pa študentje razbijejo šipe na parlamenti pa se ljudje čudijo. bemo boga, bi dau te politike in sprenevedneže za mašino brez malce delat pa da crkne do penzije. naslednjič, upam, da pridemo z bagri in povabilom na molotov-bitch party.

ja, me je klicu kolega če bi spremlu te tekače na kolesu. pazi ta stavek... "tekači na kolesu". no, pa sem reku, posluši prjatu, sem ko veverica, si morm nabrat mal za cez zimo, pa sam spim jem pa delam. sem biu pa aprila lani. mal smo se drl, mal smo se podružl... vidiš ljudi, ki jih nisi že 10 let. pa vse skup ni blo nič. itak vemo zakaj. to je le preveč izi money.

to je pametna varianta jeti, ker čist vse pride ob pravem cajti.

kolesarja poznam. ta oranžn je državni prvak v olimpijskem krosu. ko ga pa ta navije, se pa lušn šele začne. js sem delu donc ceu dan. fizčka dela. sem pomagu kapitalizmu . . . da se pobere. drugače bi biu pa tamle na slik.

nimam pojma kam z odpadki. vam bom takoj povedu. najprej se nardi en velik f*k v prelepih gozdovih s plemensko ureditvijo, ko pridejo dol internacionalke, lepo meni nič tebi nič razbijejo vso njihovo harmonijo in jih na plantažah kavčuka zasužnjijo za par centov. f*k št. ena. potem je to treba naredit v gumo in se v te namene organizira proizvodnjo švic fabrik po vsem svetu, najbolj so na udaru vzhodna evropa in ostali svet. le nemcu bomo težko prodali gumo iz uzbekistana. f*k št. dve. potem se to montira na avto, da je naša libidinalna energija zadovoljena, in se ga goni naokoli da samo ropota in smrdi. f*k številka tri. gume zdržijo let, dve in je treba kupit nove in stare v smeti in imamo f*k št. štir. to lepo zažgemo, ene par jih mastno obogati in jih paradira gor pa dol po vasi, s tem, da imajo možgane manjše od kurje glave, mi pa to lepo inhaliramo in fašemo raka. f*k št. pet. da pa ne bom biu samo pesimističen, bom napisu pa eno dobro posledico. ta rak je neozdravljiv in na koncu ta človek, ki je tako ponosno in vehementno teptal to zemljo, crkne in ga ni več nazaj. blagor št. ena. zdej, ok, seveda ste navajeni na te plehaste kastrole, ampak če uporabljate vsaj "m" od svojih možganov, vam je jasno da se vozite okoli rit v varžet in da je vse skupi takšen nonsens, da se o tem sploh debatirat ne da. slava vojvodine kranjske in demokratični kapitalizem je naša simulacija konca zgodovine.

ah, ne. sem imel v mislih razme vegrade in podobne osebke, ki so zaslepljeni z laganjem itd. in tega bi gledu glih do smrti. bi se magar pri osemsetih s palčko v rok razstrelil v tovšakovi pisarni. človek enostavno mora nekaj naredit. besede ne zadostujejo.

js bom tut spizdnu ta prvo priložnost. ni pa to nujno. ampak če ostanem bom pa vrgu ene par bomb. . . . od razočaranja.

da a da. zadevi se reče hermenevtika in je cela znanost. zato ker pove tvoj odziv na moj post več o tebi kot o meni. sem šou takoj še enkrat prebrat in ga ne dojemam tako kot ti. ma, niti približno. razočaranc. itak pa nema veze. jezik je samo sredstvo. no, in ko sem to rekel prfoksi, mi je rekla, ja od kje vam pa ideja, da se da razmišljati brez jezika. vidiš kako globoko mi je zabredla pri štirih besedah. tako je največkrat neuporabno sredstvo... sredstvo manipulacije.

to so moje besede skozi tvoje oči. zato jezik ne zadostuje. sem pa razočaran. seveda. ampak ne zaradi partnerskih odnosov, ampak zaradi ljudi. za posameznika so vedno rešitve. če hočeš postlati svoji riti, si lahko še tak butl in ti bo uspelo. vendar ko pišem (največkrat) ne govorim o sebi in o svojih odnosih. to je jeba. zato je tudi dobrih pogovorov vse manj. je pa zanimivo, da me sploh bereš. takega razočaranca.

ljubezen je battlefield dveh iluzij. rkc promovira tradicionalno družino. tudi ta je iluzija. čeprav je svoje cajte funkcionirala. z moralnimi predpisi, fizičnim nasiljem, ampak je funkcionirala. moderni človek je pa razpuščen in v tej razpuščenosti so tudi odnosi razpuščeni. postajajo prava pravcata umetnina. to je pa zato, ker se iluzije redko ujemajo. trdim, da je partnersko razmerje iste kategorije kot prijateljsko. če se dva ujemata predvsem po obliki spolnih organov imamo sicer potrebni pogoj, za zadostnega potrebujemo pa še nekaj. in če je to otrok in družina dobimo minimalno zadostnost, ki se ponavadi kmalu konča. smo avstralopiteki in homoerectusi, imamo se pa za Človeka. reprodukcija je že od marxa naprej človekov križ. imejmo raje radi te otroke, ki so že na tem svetu.

ne, včas smo gledal reklamo od marlboro mena, teksaškiga princa na konju, zdej pa hervisove reklame. lepi novi svobodni svet.