nimbus

Mislim, zdej bom pa porabil čiste vse zmogljivosti, ki jih kot človek premorem, od fizične, intelektualne do duhovne, zato, da si bom na trgu delovne sile, blaga in kapitala obranil štiri plesnive stene in nad glavo strop. Ko je pa že vsakemu otroku jasno, da se lahko vsi igrajo, če poslušajo tršico in gredo k skrinji z igračami v gosjem redu. trickle down kapljajo samo neumnosti, ker je to pozicija moči. Kot pa veš, je vednost na strani hlapca, saj je le-ta določen od gospodarja, tj. določa ga avtonomija. Zato kaplja vednost vedno od spodaj navzgor, če ne preko univerz pa preko giljotin. živel sončni pahor

http://www.youtube.com/watch?v=A0kypyGSKsE&feature=related

raz*ukat vse je edina legitimna opcija najprej pa javno upravo in politike

fajn, fajn... zdej pa hit dol

mater, sem mislu, da bo najmanj ene deset postov že prišlo vmes. pa vidim, da je sam lili mai se me usmilla. tema nage babe in kako do petkratnega orgazma pa že pet strani v eni uri. ne, ne... to je moje naravno stanje. včasih sem se zakaju... . . . pol sem pa vidu, da se mi ni treba. sam, tale perspektiva in pogled... to mi je ful zanimiv.

kakšen pomen ima vid oz. perspektiva oz. shiza oči pri naši zavesti o nas in našem svetu recimo, normalno mišljenje je, da imamo predstavo, da se nahajamo v možganih. jaz, nimbus, osebek s tem telsom, željami, strahovi, veselji, stremljenji, zanimanji itd. se nekako nahajam v glavi. nimam občutka, da bi bil ravno v levem kolenu in tudi, če bi imel nesrečo in bi mi morali amputirati nogo, se jaz kot identiteta nimbusa ne bi čutil niti za ped prikrajšanjega. lahko bi šel s to abstrakcijo v limito in ugotavljal brez česa pa ta identiteta le ne bi mogla obstajati, vendar bi zapadel zahodnemu fizikalizmu, ki išče ljubezen v raznih transmiterjih, pa niti ni to moj namen. ampak dejmo se vprašat, kakšna bi bila naša percepcija sveta in predvsem nas samih, če bi imeli oči fizično postavljena levo in desno oko na levem in desnem kolenu, respectively ali bi imeli še vedno občutek, da smo v možganih, ker se pač tam dogaja vsa ta igra nevrotransmiterjev ali bi se identificirali bolj s kolenom namreč, meni se zdi druga varijanta veliko bolj argumentativna. recimo, imam električno zobno ščetko. in ko si pucam zobe in gledam v kišto od monitorja se ta nekam zelo čutno trese. in to zelo opazno. človek ima dejansko občutek, da se ta svet pojavnosti trga narazen. in tisto kar človek vidi, to je za njega "bog i batina", takoj postavi nov oltar in hopla, gremo na kolene. gorski veter pa še naprej neusmiljeno oblizuje nedostopne vrhove in se ne zmeni za našo slepoto in naivnost. namreč, domačnosti ne pozna, koristoljubnost mu je tuja, še redkega alpinista komajda povoha. v svoji večnosti motri niti šepetave melodije, prepuščajoč se zakonom univerzuma. ihhaaaaaaa

TRRRIIIIIIIIIIIIIIGGGGGGLLLAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAVVV kum je pa na desno na dosegu roke (se ne vid). tko kot orion, saksafon, mesec, kontrabas.

micamaca very special oči povejo vse, svet te bo skušal socializirat, a ti mu ne boš pustila. tko, da . . . welcome to the club.

no, tistemu k je pa tole namejen . . . pa lahko vzame to kot malo in dragoceno božično darilce.

itak... enkrat je tko al tko treba črto potegnt. cajt je pa relativn tko, da ni panike. tretga tretga pol sam hegel me res navdušuje. fora pa je, da besede ne pomagajo. ko bereš hegla sploh ne bereš besed. to se vrti film. je pa res, da morš met mal občutljivosti za svet, kar niti ni vedno prijetno. "To gibanje ali nujnost pa je tako še nujnost in gibanje razuma, ali ono kot takšno še ni njegov predmet, temveč razum ima v njem za predmete pozitivno in negativno elektriko, razdaljo, hitrost, gravitacijo in tisoč drugih reči, ti predmeti pa tvorijo vsebino momentov gibanja. V pojasnjevanju je ravno zato tako mnogo samozadovoljstva, ker zavest pri tem, da to tako izrazimo, v neposrednem samogovoru s seboj uživa le samo sebe, pri tem se sicer zdi, da uganja nekaj drugega, zares pa se preganja le sama s seboj." Hegelarius, Phaemenologie

ma, zate k veš za kaj se gre, ta ps čisto zadostuje. . . . na druge pa niti ne računam.

jezus kristus

aja, tak gre to... no, če veš odgovor ga lahka ke napišeš

ja nežno nasilje . . . resničnosti.

ena moja izpred parih dni kako se imenuje gora, najbolj oddaljena in najvišja sredi leve polovice slike slovenc ga mora piti, če ne dobi po riti, porkamadona riti, riti, riti, mi pa inštaliramo.

"V tem notranje resničnem, kot tistem absolutno občem, ki je očiščeno nasprotja občega in posameznega in postalo za razum, se šele nad čutnim kot prikaznim svetom poslej odpre neki nadčutni svet kot tisti resnični, nad izginjajočim tostranstvom ostajajoče onstranstvo; nasebje, ki je prva in zato sama še nepopolna prikaznost uma ali le tisti čisti element, v katerem ima resnica svoje bistvo." Hegel, Fenomenologija duha P.S. Da ne bo pomote; lahko si tu predstavljamo razne bugece in duhce, vendar tu še nismo tam. Tu ima hegelarius v mislih predvsem znanstveno teorijo; F=ma in podobne ideološke konstrukte.

http://www.youtube.com/watch?v=Sd_g6ycMa9s

že to, da citiraš hegla, te mam zapisano v dobrem . . . za naslednjih deset let.

"It is 5 A.M. Paris awakens to barricades, trees strewn in the streets. The protest is, according to General de Gaulle, difficult to grasp. Unforseeable, it profoundly shakes the government. A radical protest is sweeping France and provoking the most important social movement the country has ever known: ten million strikers. A shock. France was less drowsy than had been believed. History was gleefully buried; some had been looking for its last traces in third-world countrysides soon to encircle the cities, but instead it struck at the very heart of Paris." May 68' History of Structuralism

ja, to sem tut nedavno tega slišu. pravi za tisto obdobje. pa večkrat pozabim te stvari. oz. ko je treba pozabit, se raje spomnem. maš čist prou... hvala k si me spomnila.

hehe, sej mi kot posamezniki mamo drugačne načrte . . . mi resnično ljubimo. iluzija itak deluje sam za nazaj. tko, da... tist še pride. 20 let pa to. "pa vse sem ti dau... pa tolk sem te meu rd, ti pa z drugim." pesniki pa najebejo. najebejo dobesedno. ampak je že tko, da občutljivot za svet, tko kot druge stvari, ni enakomerno porazdeljena. vse kar resnično je, se rojeva in umira v trenutku samem.

car

no, lepo da si dodala. vem kaj hočeš povedat. in te vprašam... a je sploh mogoče razumet poezijo brez predhodnega namakanja jezika v takšne in drugačne sokove drugače sem imel pa drugo epistemologijo v mislih, ampak sem vam jo priredil. npr. znanstveni jezik potrebuje verifikacijo svojih formul, potrebuje pogled, dotik, poskus medtem, ko edino pesniški jezik premore silovit in enkraten udarec dojema. ostanemo brez besed in ni nobene razprave. to sem bolj mislu. romantična oz. ljubezenska poezija me ne zanima tolk. sej veš... ljubezen je iluzija pa tko naprej. je reku... js te mam tolk rd, da bi te najraj kr pužru. čez 20 let se je pa grizu zakaj je ni.

Poezija je ultimativna čutnost. Lahka se drgnete kolkor se hočete, ampak z jezikom in podobnim instrumentarijem ne boste nikoli čutili toliko kot s poezijo. Poezija je namreč jezik duha...

itak smo pa mešanica teh dveh ekstremov. js vem, da sem za nekatere stvari psihotik in ni šans, da mi kdo pamet soli. no, pri kakšnih drugih se pa ne počutim glih ko riba u vod pa se mal mejhnga nardim.