nimbus

http://www.youtube.com/watch?v=R-nWczD9NwA

"In potem vse tiho je bilo. Tresla se je zemlja, . . . rodila se je miš." nimbosho

temu se reče lockovski pogoji. da lahko vršimo lastninsko pravico moramo izpolniti začetno uzurpacijo. locke jo je argumentiral v smislu, da če je bila zemlja nekultivirana in je nihče ni hotel obdelvat in da uzurpacija te zemlje ne povzroča škode sosedom in drugim možnim vpletenim, potem je prva lastninska pravica podeljena in se nadaljuje naprej z dedovanjem. problem pa je, da je to idealističen primer in da so stvari bolj zakoplicirane. prva prisvojitev lastnine je povezana s krvjo, klanjem, pobijanjem itd. to je največja težava libertarcev. ja, kaj zdej. vse razbit, potegnit črto, pa jovo-na-novo. vsak leti na svojo parcelo.

zdele poslušam intervju na slo1. zanimiv človek. sicer znanstvenik, naravoslovec itd., mi je biu pa zanimiv glede UTDja. pravi, da je biu UTD že drnovškova ideja in da ne gre za novo socialo ampak za novo družbeno pogodbo. razmerja med družbo in posameznikom so trenutno nepravična. in to je to. vrednost je že tu v obliki naravnega bogastva in v obliki človeškega dela. s tehnološkim razvojem smo prišli do situacije, ko ni dela za vse. in iz teh razlogov je potrebna nova družbena pogodba. včasih so morali res delat, da so preživeli. danes gremo na socialno in v hofer. znanja preživetja nimamo več. če pa že kej migaš, dobiš pa davčno za vrat. zato je možna rešitev, da obelijo delo na črno, kar pomeni, da ne slišimo nič o davkih do neke eksistenčne stopnje zaslužka ali pa nam dajo UTD. ker, če se bo deset folka teplo za eno pozicijo, potem ne moremo govoriti o dobrem počutju nikjer. tistih devet bo nesamozavestnih in depresivnih oni en bo pa ves betežen, ker bo garau in to napol zastonj. neskončno nebo in širne poljane so od nas vseh. to je izhodišče vsakršne debate.

http://www.youtube.com/watch?v=ufp0RANigro

no, sej od začetka znamo tut kej dat. ampak grand picture pa to ni. moram vzet analogijo pri politiki. na videz nam je za iraško svobodo, njihovo demokracijo, napademo jih pa zaradi političnega, gospodarskega in geostrateškega položaja. pa sej pravjo, da mora moški žensko osvojit. sam čist nikol pa ne moreš vedit, kaj pomeni tisto darilce, ali pa tisti poljub, a ne... se strinjam, niti ni važno. sam, da je fajn. ok, let it be.

greš parkirat na dolgi most, plačaš 1eur za ceu dan, zraven dobiš pa še dve furi s trolo - v mesto in iz mesta. hitro, učinkovito.

http://www.youtube.com/watch?v=iMqXj-eVCjI

v bistvu smo res takšni, kakor ljubimo. . . . egoistični in sebični norci. ja, sam pisacco je biu pol referenca. bogata referenca. njegova familija se še danes na njegov račun živi. xsarapikasmrad.

Preprosto povedano pomenijo Marxove besede, da nam je samoumevno, da iščemo službo, da prodajamo svoja znanja in usluge na trgu delovne sile, da se učimo pisati prošnje različnim direktorjem, da potem ubogamo v službi, smo ponosno, če smo dobri delavci, smo veseli nagrad itd. Realna osnova, ekonomska struktura družbe je torej takšna, da je nekdo lastnik, nekdo direktor, ki dela za lastnika, nekdo delavec (visoko izobražen ali neizobražen). Nekomu se tako ne zdi vprašljivo podpisati pogodbe, v kateri se obveže, da plodov in narave svojega dela ne bo javno razkrival. Toda zakaj neki ne? Ali bo konec sveta? Se bo spremenil v medveda, ki pozimi ne more spati? Če je torej količkaj res, da si zelo veliko ljudi takšnih vprašanj ne zastavi in jih sprejme kot naravno danost sveta, kot da zanje velja nekakšen nespremenljivi naravni zakon, potem ne moremo kar tako zanikati Marxovih besed, da družbena bit ljudi, način (materialne) produkcije določa zavest ljudi. Slepota zavesti se tako kaže natanko tam, kjer zavesti ni pa bi morala biti, natanko v tem, da ji mnoga, tudi pomembna, bistvena vprašanja sploh ne padejo na pamet, pa bi ji morala. Vir: http://www.zofijini.net/bodica_wikileaks.html Marx je večino svojega življenja preživel na begu . . . v knjižnici.

"Družbena bit ljudi določa zavest ljudi." Marx

http://www.youtube.com/watch?v=2I5NrJr6tic

"If God grants me life, after madness, crime, and sexuality, the final thing I would like to study would be the problem of war and the institution of war in what we might call the military dimension of society." Michel Foucault

http://www.youtube.com/watch?v=1TO48Cnl66w

sam to je čist res. bolš bi blo, če bi si to našo človeško ljubezen zatakli u r*t. potem bi šele lahko govorili o ljubezni. nepogojeno dajanje in sprejemanje.

evo, js sm dau pornyji en plus. enostavno iz razloga, ker takšne kot je porny . . . potrebujemo. sam resno....

http://www.youtube.com/watch?v=VvPFEvrpCWg

kaj, a hočeš da te printamo v sobotni prilogi lepo napisano. vendar se bojim, da so to bolj želje (idealistično razmišljanje namreč), zato lahko napišem bolj realistično stališče. problem je v tem, da mi sploh hrepenimo in stremimo za svojo izpopolnjenostjo. če ima človek na tem svetu občutek, da je popoln, je psihopat. potem je pa še drugi faktor. imamo občutek, da lahko to odpravimo. vendar, kaj počnemo. za dosego celovitosti uporabljamo ista sredstva, iste mentalne aktivnosti, ki so pripeljale do manka at first place. to je podobno kot s čutenjem sveta. bolj si "zjeban" bolj se te ljudje izogibajo. pa ravno takrat, ko jih potrebuješ. podobno je z ljubeznijo. takrat, ko smo sposobni ljubiti, v smislu mati tereze, ne potrebujemo ljubezni, takrat, ko jo pa potrebujemo, zaradi naše domnevne parcialnosti in zaradi naše omejene čustvene zmožnosti, je pa niti dajati ne moremo. zato je samo vprašanje, kako se bojo naše parcialne zahteve ujele. kot vidiš uporabljam dva pojma za besedo ljubezen, ki si stojita na popolnoma različnih bregovih. lahko bi ju imenoval človeška in svetniška ljubezen. večina nas je na prvem bregu. o tem kar govorim je povezano tudi z ideologijo. tudi nietzsche je to seciral že pred n-leti. ljudje funkcioniramo tako, da se najprej (sebično) odločimo, kaj hočemo (početi) narediti, šele potem postavimo za nazaj univerzalna pravila, ki ta dejanja upravičujejo. sem spadajo človekove pravice, širjenje demokracije, mednarodna vojaška sodišča itd. primer. globalni kapitalizem je v afriki poskrbel, da so države z ogromnim naravnim bogastvom popolnoma obubožane. kakšna je argumentacija svetovne banke, imf-ja itd. če bereš njihova poročila govorijo o napredku mednarodne trgovine, kjer imajo vsi koristi, ko se pogajajo o skupnih tarifah, kvotah itd. to je metafizika, tista podla, zavajujoča špekulativna metafizika. no, čeprav se zdi, da sem skrenil s teme, temu ni tako. isti možgani, ki razmišljajo o seksu in svetniški ljubezni, razmišljajo tudi o vojni in mednarodni trgovini. zato je, po mojem mnenju ljubezen kot vzporednica globalnega izkoriščevalskega kapitalizma, izraz nemoči in parcialnosti posameznika. imeti še, imeti več. in to, predstavlja v psihoanalitičnem jeziku jacquesa lacana "objet petit a", kamor se asimptotično približujemo, vendar ga nikoli ne dosežemo. no, lacanov brat se je odločil za meništvo in mogoče tudi ta "slučajnost" kot prispodoba, kaže na dvojna merila ljubezni. se mi zdi, da bo naša generacija, tj. zdej mi, ko smo še mladi, imela veliko več težav ohranjati partnerstvo na nekem nivoju. po eni strani je cela družba s to kapitalistično mentaliteto naravnana na spodbujanje parcialne ljubezni, instant zadovoljitve v smislu, če nimaš "nekaj za inštalirat" si že revež, porkamadona , po drugi strani imamo pa vse manj vzora pri starejši generaciji, ki je zakon kot ZAKON ponotranjila veliko globlje. ekstremne deviacije so se kazale v smislu brez seksa pred poroko, prakticiranje misionarskega položaja kot zakonsko dolžnost parkrat mesečno ob točno določenem času itd. v bistvu imamo tri opcije. a so pravila in so totalno absurdna. a jih ni in smo vsi zmešan. al pa ljubimo kot mati tereza. slaba izbira a ne x!x mi je pa všeč, kar si napisala. kljub vsemu. je bolj praktično navodilo. si napišeš tabelo in začneš klukat. ljubim ga, ne ljubim ga. ti pa seveda želim veliko sreče pri klukanju in če boš ugotovila kakšno novo formulo, nam jo le sporoči. za svetniško ljubezen imamo za seboj še premalo inkarnacij.

kaj marsa, še vedno misliš, da je v ljubezni vse tako čudovito sehnsucht, leidenschaft, objet petit a ljubezen je najbolj kontradiktoren pojem. od drugega hočemo tisto, kar nam ne more dati. zato je vsaka ljubezen obsojena na propad. ali se iluzija razbije in se glavna protagonista stepeta in zmečeta vse talerje v obraz ali pa nastane iz utopične iluzije mit, protagonista umreta tragične smrti, najraje istočasno, skupaj, in tako nimata časa, da se skregata. tisti delčen realnega, ki ne more it čez simbolno in ki izostane od vsakršne simbolizacije, je povod tega našega hrepenenja. do je demistifacija ljubezni. preverte na svoji kož. vse je super in fajn, potem pa pride realno. je pa težko dopovedat to zaljubljenemu človeku. ej, stari, spolna razlika ne obstaja, štekaš je pa vse povezan z ekonomijo. spolna energija se mora investirat in glede na to, da je glavni moto finančnih svetovalcev, pač, da naj ne nosmo vseh jajc v eni košari, se čudim, da v naši kapitalistični družbi še ni prevladala poligamija. ker, to bi bla najbolj donosna naložba. no, ergo... torej le nismo homo economicusi.

http://www.youtube.com/watch?v=fb6ZeI0Q0Lc

ja, . . . to pa res.

http://www.youtube.com/watch?v=Q8Tiz6INF7I

http://www.youtube.com/watch?v=8yJBXUt47R0

candle kicks ass... :palec:

http://www.youtube.com/watch?v=E9B2OMyCUrU