nimbus

ja, frajerji. časi se spreminjajo, strukture ostajajo iste. v moji mladosti je biu največji frajer tisti, ki je največ popil in skadil, zraven osvojil malo četico punc in prišel v soboto in nedljo zjutraj najkasnej domov. zdej pa ob petkih in sobotah zvečer laufajo in športajo.

uff... pol si ti že starejša gospa. no, sej je prou, sam razmišljanje me je zavajalo tja v (bistra) dvajseta. jaz sem se odloču, da bom kadil, ko mi je blo pet let, ko sem gledu meni ljubo tetko, kako strastno je vlekla čike. in sem meu vse naplaniran. zapakirane so bile v oranžen papirnat ovoj - a la morava. pol smo pa začel kadit. najprej boss trde, pol mehke, pol galva modre pa rdeče, lm plave, zadnjih par let pa na west lights. pa ne me je*at. sej ko sem na kasi čakal, da plačam čokolado, ni blo druzga za brat naokol ko slogan "test the west". ma ni čudno, da smo kurli. ampak sem z rezom tut nehu. denarja mi je zmanjkal in je blo treba navijat samsona. brez filtrov in vsega je še stokrat huj. in sem nehu. opazna razlika. oblačila so mi dišala po mehčalcu po vele dneve. neverjetno. roke in prsti po milu. slava vojvodine kranjske. fizična pripravljenost. prej sem se tut vozu z biciklom, ampak ko je šlo na klanec, kar da mi ni piskal po pljučih, v obraz pa rdeči paradajz. zdej ko so pa dize spucane in je pretok zraka normalen, je pa to čista simfonija. čeprav sem bil strasten kadilec mi niti pod razno ni jasno, kako sem biu lahko bil takšen bilko-debilko. cigareta ti veliko več vzame, kot ti da. pa me cigaretni dim ne moti in ne težim kadilcem, če kadijo zraven mene. tko, da ljudje božji nehajte kadit, to je taka neumna razvada in tudi draga razvada, da bi jo na razporedelnici človeških naj oslarij uvrstil celo pred avto. čeprou smrdljiva plehasta škatla skor nima konkurence.

valkiri

danes sem sanjal, da sem kupil novo kolo. ampak hecno... biu je tavelk pony od roga. ampak to še ni vse, zadaj je imel dva velika kolesa. biu je dolg in lep ko kadilak. je pa res, da sem ga moral popravljat že takoj, ko sem ga kupu. sanje kot uresničitev želja. že dolgo sanjam, da bi si nabavu enga downhilla, da bi se mal razbiju po bregi. ker so pa cene zame dejansko previsoke, sploh na apetite, ki jih imam tudi kje drugje, se je ta kruta in zato nemisljiva realnost zamaskirala v sprejemljivega in dosegljivega ponyja s falusnim podaljškom. ampak sem ga biu ful veseu. ni važn kakšn je pecikl, . . . pa magar je lesen.

uff, na teli bi zdržu pet minut . . . max

all-right

ja, potovanje duš in usoda duš je po mojem vsak najprej prebral s celestinsko prerokbo vred. to je isto ko oni mejl, ki te počasi drma s tem in onim in te na koncu nekaj vpraša in vsi rečemo kao rdeče kladivo. mi dejansko mislimo, da se je zgodil čudež, v resnici je pa to posledica struktur, ki so temeljne našemu načinu razmišljanja in kamor spada tudi falos. ej, seveda rajši pogledam to kot ono in imam vse probleme tega sveta, ampak to je samo vzgojeni, socialni, kulturni nimbus. in ko se tega zavedam počasi prihaja tudi oni surovi nimbus na plan. in moram rečt, da je z vsakim dnem bolj surov. tudi kar se lezbijanstva tiče ima psihoanaliza povsem pripravne odgovore. oz. zakaj je žensko telo lepše od moškega za oba spola? vsakega dojenčka, ne glede na spol, dajo najprej na materine nežne in hranljive prsi in ne na očetov neuporaben ljubavni tepih. seveda je fajn, da nismo sami, vendar je še boljše, da se na to ne navežemo oz. nismo odvisni od veze. tudi sam še ne vem kako bi ta koncept deloval v praksi. sam sem mnenja, da imamo vse pred očmi direktno pod nosom, vendar nam vse skupaj zaradi neizbežne libidinalne investicije neprestane polzi iz rok. brez vsakršne aktivnosti bi nam koruza in vse žitarice in poljedelščine tega sveta rinile skozi okno na krožnik in od vsega izobilja bi se kolentali in ne hodili naokoli. siti, potešeni, srečni in polni energije. ker si pa tega tako nujno in hudo želimo, si pa ustvarjamo nasproten svet, ki je s to sitostjo neposredno skregan. no, vsaj dosedaj še nisem videl nobenega kmeta, ki bi vlekel pšenico ven iz zemlje. rodovitna zemlja, ugodna klima, nekaj noetovih semen in kanček človekove kultivacije. to je harmonija, ki rodi. od nikogar ni ničesar in vsi so siti. takšen bi lahko bil tudi odnos človeka do človeka. ne na podlagi spola in reprodukcije, temveč na podlagi zavesti, da je tisto, kar ti stoji nasproti dejansko... človek. bom raj nehu... že to, da tole tu pišem, se mi zdi, ko da bi dau nago sliko med nude temo

danes sem prav razmišljal, da bi se bos potepal po kakšnem zapuščenem grškem otoku in bi srečal kakšne odtrgane ljudi s katerimi bi počel še bolj utrgane stvari. vidim eno skalo v morju, zapuščena peščena plaža pod klifi in moji hitri koraki pod pekočo mivko. zavijanje vetra v ušesih bi mi narekovalo razpoloženje misli medtem ko bi mi slan okus morja na ustnicah odzvanjal od vprašanj preprostega čudenja. sinje nebo in prepražen ribič domačin pred razpadlo in zapacano kuto, ki se sicer na široko smeji, a sta najina svetova prenarazen, da bi se komunikacija najine biti ujela v neko smiselno celoto za oba. tko ceu dan, potem pa spanje pod široko razpostrtim nebesnim svodom.

vem kaj misliš in ti želim vse naj, sploh pa ko vem, da imaš kmalu rojstni dan. hec je pa v tem, da spolnega razmerja oz. spolne razlike sploh ni. ljudje smo simbolna bitja in falus kot simbol nam predstavlja točko prešitja, ki zagotovi pomen in smisel. moški se delamo da imamo falus, pa ga nikoli in niti nikdar nismo imeli (pazi... falus kot simbolna funkcija podeljevanja pomena in smisla), ženske ga pa kao nimate, pa hočete z maškarado ličenja in oblačenja le-to postati. neka takšna nematerialna, metafizična točka, ki določa naše kompletno delovanje in razmišljanje in v resnici ne obstaja. ženska torej ne dopolnjuje moškega v nobenem smislu, in tako naprej in tako nazaj, tu vključim vse kar vemo o ženskah in moških sploh, temveč je popolnoma samostojno bitje. kot moški. seveda se iluzije včasih ujamejo, pa še to ima rok trajanja, ker se spreminjajo. da pa se spreminjajo, je pa to fino, ker to pomeni, da (duhovno)rastemo. hopefully. evo, nisem hotu pametvat, pa sem vseen napisu cel odstavk. tko, da je cajt, da grem via...

predvsem, kdo je NI vzgojil. valkira... to pa zato, ker prave ljubezni in popolnega razmerja NI. Prava ljubezen je za tistega, ki jo ponuja, one-way ticket. ni druge, kot da se učimo živeti v sožitju. to je ahilova peta vsega človeštva.

500 plusov za iknee.

no, sej so kar spodbudni posti. tudi ko bo svet že skoraj popolnoma razpadel, bo šel ljudem po glavi samo fuk. in to je veselo oznanilo, kaku bi reku, vsaj ena konstanta... pa čeprav ni glih . . . kozmološka.

the sight of the eye differs from the gaze of the object. to je razlika med subjektom in objektom . . . zato si niste všeč.

"O Bog, o Bog, zakaj si me zapustil?!" Križani v vrtu Getsemani

“there is no such thing as pre-discursive reality.” lacan resnica je metafizična in spekulativna. določa se za nazaj in nam služi za upravičenje dejanja in enotnost ega. brez nje se razletimo, tj. going insane, sama kot taka pa ne obstaja. lepo bodite

odvisno kakšen logaritem vzameš . . . jaz se špikam z naravnim.

vidim... samo tavam na tem svetu večinoma med temnimi in slabovidnimi umi. postaja vse hujše in hujše...

zelo, zeelo, zeeelo, zeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeelllloooooooooooooooooooooooooooooooooooo pomembno, ko se prepričuje in posiljuje ljudi, da je nekaj dobro in drugo slabo. a ker se to skos počne je to naaaaaaaaaaaaaajzeeeeeeeeeelllloooooooooooo pomembno. vprašanje je sam => can you see the light. Oooooohh, I caaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaannnnn seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee the light baby. z besedam ti tega ne morem razložit. strukturalizem je zakon.

danes os broke imbrejsis od pedra almodovarja, kultnega režiserja. imam film na disku že malo morje cajta, pa mi ga še ni uspel pogledat, tko da ga gledam danes u živo. aja, film tedna na slo1.

claude levi strauss je bil tisti falot, ki je ugotovil, da obstaja vsa družba, kultura in vedenje le, če temelji na določenih predpostavljenih in neposredno nezaznavnih strukturah. ugotovil je, da med nekimi staroselskimi kulturami in našo t.i. moderno kulturo v sami osnovi ni razlike. vsaka kultura, če naj bo sploh kultura, temelji na teh strukturah, v praksi, ko jih obelodanimo s samo vsebino, jih pa prepoznamo pod pojmi miti, bajke itd. torej, čisto transcendentalna struktura se reificira na n - polubnih načinov. mene pa zanima, in seveda dejavno razmišljam , kako bi ugotovil te mite in bajke, ki mi jih ponuja moja moderna kultura "zdravo za gotovo". vendar tu ne mislim samo standardni kliše o demokraciji in kapitalizmu. mislim precej širše. recimo, ko v vasi neke predmoderne kulture pade banana z drevesa, se to njihovim avtohtonim prebivalcem v zavestni predstavi kaže kot => sončeva radost in opojna rodovitnost deževnega gozda sta se v neraspoznavni nasprotipostavljenosti veselja in žalosti združila v čudovit rumen sadež, ki se je zaradi konjunkcije planetov in letnega časa odločil pasti na tla. to dejstvo kot pojav bere moja zavest moderne kulture recimo takole => sila gravitacije je F=mg pri čemer je g=10m/s^2 in ko je ta večja od peclja, ki drži banano na veji, banana odpade. njeno trajektorijo pojasnim z razbitjem sil na vektorje in integralnim računom. basta. ampak kdo od tu ima prav... kje se srečuje masa s pospeškom ali morda žalost z radostjo x!x meje našega jezika (kulture) so meje našega Sveta. no, to razmišljam. ker men je brez veze, če vam tule pišem lepo se imejte in vsa ta jajca, ker ravno to spada pod te strukture. zakaj hočemo vsa ta jajca v stilu pozitivnih afirmacij in kaj nam sploh pomenijo, razen tega, da nam ožijo dostop do neskončnega. ne bi rad bil nespoštljiv, vendar oblika brez vsebine je najbolj grozna stvar na svetu. človek bi se zaklel, da ne spregovori niti besede več.

tole temo ste čist preveč pocukral. . . . se bere huje ko kakšne generične voščilnice. brez vsebine.

na vse kar gre zraven, ne moreš misliti, ker potem bi bil bog. tu smo zato, da izkusimo telesno življenje in vse kar gre zraven. recimo, bogovi nas gledajo kako se mastimo pri kosilu in si mislijo, da smo mi na boljšem kot oni. čez nekaj izkušenj bomo lahko rekli "been there, done that" in bomo šli naprej. povezovanje zavesti, predstav, ega, subjekta z delovanjem možganov je čisto v skladu z današnjo arogantno znanostjo. kar naj kopljejo, ampak več od sivih črev v glavi ne bodo našli. to je suhoparni fizikalizem. subjekt je sui generis in ga nemormo stlačit v medicino, psihologjo itd. v bistvu najbolj subtilna povezava med fizičnim in duhovnim. vse prevečkrat pozabljam na nerelevantnost dejanj in na poudarek nenavezanosti => beyong good and evil... na pogovor krišne z arjuno.

o državljanski nepokorščini sem tut sam razmišljal. samo tu si sam in če prideš na tv, te največkrat obravnavajo kot žrtev in ne države kot totaltarne ureditve. rečmo davek na nepremičnine. za koji kurac moram jaz plačevat one uradnike, ki so sami sebi namen, na občin in v državi, zato, ker je moj fotr po šihti biu tolk pri seb, da je še bajto naredu, da nismo bli pod milim nebom. mislim, za koji kurac sto evrov na let. to je men čisto mim. naj obdavčjo luksuz pa vikende itd. ma, tam ko pa ljudje živijo naj jih pa pustijo na miru. kolikor se poznam, če ne bi imel dobre službe, tega ne bi plaču. gospodje moji, kar pete na trg in se raztegujte za delovno teorijo vrednosti... jaz vam svojga suhga kruha ne dam. madona no. sej še enga prenosa podatkov ne znajo nardit . . . ko so pa itak vsi zadet od kofetov. to, da nekaj plačuješ in nič ne dobiš, medtem ko mora vsak nekaj naredit, da dobi plačilo, meni ne gre v glavo. pa naj gre za vsevesoljne dekrete, odločbe in božanske eksluzivne koncesije. ker sistem je jasen... mi bomo po*ebal tebe, ti boš pa druge. nekaj jih bo sicer ostal na koncu po*ebanih, ampak raja bo zadovoljna. tista plehka, goveja, slovenceljska raja. in zato namesto, da sodelujemo pač tekmujemo. in to je men "no-can-do".