Je dokaj sinoptično izražanje v besedi,
prikaz občutkov in svetov
povezanih besed čarobnih,
je skrito pesnikovo bistvo v povedi,
skrivnostnih dvorcev teh prozornih.
Mogočni stebri štirih elementov
kot pesnika zaščitni znak,
simpatični odraz teh zvestih komintentov
so Ogenj, Voda, Zemlja, Zrak.
V ljubezni ognju krešejo kot iskre se pesnitve,
z vode izvira živega v svežini oživijo;
so zemlje misli racionalne pritrditve
in z zrakom v ponesenem upanju dehtijo.
Združevati pojme v verifikaciji zmotni
pesnikov izraz v pesmi izgubi pomen prvotni.
Dotik Zemlje, za čvrsto usmerjen korak.
Dlani dvig Zraku, za prejemanja znak.
Ognja kretnja za moč, energijo.
Vode nesmrtni pehar, izpolni jezik z ljubeznijo.
Opojnega jutra znak novega dne,
minule noči, mesečine čarobne;
klic v temi, beseda Luči postavi se predme;
sprelet energije pretaka se skozme.
V pogledu so tvojem slapovi in reke,
višave in morja ter male skrivnosti.
Izgovarjaš skrivnostne, mogočne izreke,
iz piščali izvabljaš pesmi in zvoke prostosti.
A vem, da so reke občutki deroči
in iz solz padajoči kristalni slapovi.
Izrečene besede so skriti viseči vrtovi,
v magičnem vonju cvetovi dišeči.
Vzemi s seboj, te oceane peneče,
in zvezde z neba, zlate, iskreče.
Mi pošlji po vetru pozdrave od tam,
kjer polja luči so, in svet neznan.