ardent

http://dl9.glitter-graphics.net/pub/62/62039m3uwrz6zoc.gif

http://img.photobucket.com/albums/v378/dartmouthcatz/Main%202/demon-babe-with-red-glowing-eyes.gif

Peter, Paul & Mary http://img.youtube.com/vi/G_0tXB2nJ5k/2.jpg

Enigma, Mea Culpa http://img.youtube.com/vi/IhAeivkypsI/2.jpg

Enigma, Sadeness http://img.youtube.com/vi/7gqM_dCwB6c/2.jpg

Sem lahko vsakdo doda, karkoli želi... Hvala ti za obisk

http://www.witches.org.uk/images/trees1.jpg

http://i28.photobucket.com/albums/c230/lady_silverfang/Lost_in_pain.jpg

http://www.tsdf.net/art/beautys%20trap.jpg

http://i37.photobucket.com/albums/e52/ObedientlyYours/Goth1.gif

http://media.livedigital.com/pictures/8f/d1/8fd173c9fe23ac1e48f486d4e685fa7a.gif

Oliver Shanti http://img.youtube.com/vi/PrDZtUalBXE/2.jpg

Eric Clapton - Layla http://img.youtube.com/vi/OF0EMnruqzY/2.jpg

Eric Clapton - Love Minus Zero / No Limit http://img.youtube.com/vi/6nVDA0v43Rk/2.jpg

"My Back Pages" http://img.youtube.com/vi/4bUch5dveX0/2.jpg

Bob Dylan - - Knockin' On Heaven's Door http://img.youtube.com/vi/l-PvCKnaW1E/2.jpg

Bob Dylan & Joan Baez - Railroad Boy http://img.youtube.com/vi/oVjk2z7KpcA/2.jpg

I Dont Want To Talk About It http://img.youtube.com/vi/gep9toDS0dw/2.jpg

Ed Gerhard - The water is wide http://img.youtube.com/vi/aQ8tgzZXp8c/2.jpg

Early Morning Rain http://img.youtube.com/vi/oCo61HkBoiU/2.jpg

Amazing http://img.youtube.com/vi/UvYIjFtPQEk/2.jpg

V trenutku, ko je nekaj izgubljeno v pozabi je s tem ravno tako pozabljen tudi prvoten namen - produktivna zagnanost, ki se kot taka ne tretira več, ker je izgubljena v spominu, katerega je potrebno predvsem prebuditi kot pogoj za analiziranje svojih hotenj, kajti: ko se prebudimo je spomin enak sanjam, so sanje in spomin isto, kaj drugega kot hotenje in nepripravljenost sprejemanja prepoznanih in vzporednih alternativ, kar pač ne more biti produktivno za vnaprej zastavljene cilje, zatorej so le blodnja, ki se ne identificira niti v sanjah, kaj šele v spominu. Ko tiho padejo listi na tla, ko steze šumujo pod našimi koraki si z zanimanjem ogledujemo njihove barve, občudujemo različnost in pestrost nians in vemo vsaj za trenutek smo pozorni na dogajanja, na dejstvo neizogibne minljivosti, izgubljanja v času, ki je vsem lasten in določen in v tem pogledu se malce zamislimo in... resnično ne najdemo nikakršne možnosti za ohranjanje prseglega in reagiramo refleksno z nanizanjem različnih meril idej, novih hotenj in zamislimo si modele, katerih oblikovanje bo naše vodilo v bodoče. Ko tiho padejo listi na tla je nekje bilanca realiziranih hotenj sorazmerna zavedanju resničnosti in povzemanju določenih vrednot, ki so pomembne za nadaljnji razvoj udejstvovanja in uresničenje tistega, kar naj bi bilo in bo v tolikšni meri, kolikor bomo mi sami to hoteli v resnici udejanjiti kot odgovor na nasprotja v nas, katera niso le ovira - so tudi gonilo, ki je potrebno za razvoj.

Vsak list, ki tiho pade na tla je potrditev minulosti zbira trenutkov nanizanih do skrajnosti - do dejstva, da je vse minlljivo. Brez novega začetka ni konca in brez konca ni novega začetka, saj je obstoječe izgubljajoče smernica novemu obstoječemu, ki nikoli ne neha obstajati kot tako in je le stanje različnih form, ki so spreminjajoče, vendar v bistvu nikdar ne izgubijo prvotnega smisla, ki je vodilo in glavna vez razvejanosti smernic, iščoč svojo svojo obliko vsaka v svoji smeri v naravnanosti k iskanju določenih ciljev, kateri so nejasni in v megli kot, da je vse manj preprosto kot si smemo predstavljati v svoji nevednosti, če lahko morda rečemo naivnosti in malce tudi neučakanosti, kajti vsak list, ki tiho pade na tla kaže na izkoriščeno še eno možnost, ki je - ali pa ni izkoriščena v okvirupričakovanj, ki so pa le nakazilo o možnem pravilnem naravnanju v gledani smeri kot začetek dogajanja, ki pa zaradi nanizanja predvidenih drugačnih možnosti dobi izkrivljeno podobo nejasnega in komaj dosegljivega.

Človek v otroštvu pomena svojih misli ne more opredeliti v celoti, ker se bliskovito spreminjajo v jedru in nimajo podlage izkušenj, katere se - kasneje - pokažejo kot val nasprotij, ki ne dopuščajo možnosti združitve delcev v celoto po primarnem vzorcu neke ideje, kateri v začetku nastajanja ni bila lastna izkušnja, katera se kasneje pojavi v obremenilni obliki. In vendar je človek - kot otrok - najpametnejši

Vedno je tako, da Mnogo ni jemati kot neomejenost izbiranja in zavračanja temveč kot zbir malih trenutkov, malenkosti, ki švignejo mimo nezaznavno in se dejansko razblinejo, vsaj tako se zdi, ker nimajo pripadajočih elementov, kateri vzporedno tvorijo formo in doživljajo usodo milnih mehurčkov, katere brezbrižno opazujemo - ali pa še celo to ne in se pred našimi očmi kar razblinijo in katere nadomestijo tudi drugi, isto usodo doživljajoči za nas nepomembni dejavniki. Tako tudi mnogi mali trenutki, mnoge male, nepomembne stvari - ker niso v milosti naklanjanja nikkršne pozornosti - ne morejo tvoriti kot skupek enakih, nikakršnjih zaznavanj katerih koli smernic, ki bi utegnile biti pomembne za formiranje katere od številnih možnih kombinacij v smeri iskanja nekakšne sledi pri izbiranju ene od številnih vzporednih poti in stranpoti proti cilju, kateremu smo namenili del svojega časa, ki se nehote izniči v tem namenu.