Izgubiti del neke vrednote je istočasno porajanje tisočih vrašanj, na katere ni moč najti pravih, ustreznih odgovorov, kajti v svoji nebogljenosti, katere je posledica izguba delca neke vrednote, se vsa modrost nekje razbline in se zopet spaja ter prevzame prejšnjo obliko, vendar pa medtem nastane stanje zbeganosti, iskanj odgovorov na vprašanja, katera se bliskovito porajajo v težnji po preseganju tega neobičajnega stanja.
In vendar je človek sam sebi edini in največji modrec.