tantra

The Decameron (Paolo Pasolini) http://www.youtube.com/results?search_quer..._type=&aq=f The Decameron (Paolo Pasolini, 1970 film) http://en.wikipedia.org/wiki/The_Decameron_(1970_film) The Decameron [boccaccio] http://en.wikipedia.org/wiki/Decameron

Prevozi živali po evropskih avtocestah vsekakor niso humani.

Tut žitna kava stane, proja je že več kot €. Šparat treba. Kozarec navadne vode, prosim.

Pomota

Obesijo jih http://www.mladina.si/tednik/200531/clanek...bastijan_ozmec/ Homoseksualci v Iranu so,a ne živijo prav dolgo http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/272080

Si še na kermu drugmu trackerju? Pa kolk ratinga maš tm? Na demonoidu, če ne uploadaš te zbenajo, pa tut tistega, ki je zate zgeneriral invate kodo ...

En Jack Daniels, nekj leda. Kozarec vode. Za Zdravje. -)

Sj gre tut brez. Jz mam radiatorje zaprte. Iz principa. -) [izjema so obiski]. Nategujejo s ceno daljinskega ogrevanja ku svinje. -) Klima, peč na sekance bi bili zaenkrat bistveno cenejši [pri zdajšnji ceni elektrike, sekancev]. -) Pralnce pa pr men ni, bi jz tut. Stroj pralni pa vrgu vn. Al pa tut ne. V kolker bi pranje s strojem bilo cenejše. Ko že enkrat je nabavljen.

Revni, socialno ogroženi bodo vsekakor kupovali tam, v kolker bo za njih ceneje ... Ne glede na to, kaj si ti in jaz misliva. Te trgovine bodo odprte in bodo tut laufale b.p. Na projektu se že dela ... kot pravijo njegovi nosilci.

Gre za trgovine za revne, socialno ogrožene ... Kar se potrjuje s kakim papirjem od Centra za socialno delo ... Normalno, drugač bi navalili tut drugi ... Že tko zna priti do zlorab ... Dons, al maš ful velik ... Al si pa klošar s kakim fletom ... Najslabš = delat za 350 - 600€, ne jebe teh revežev noben ...

V Španiji se veriga komun za odvajanje od drog oskrbuje na ta način ... Za zajtrk papajo tut pršutek, olivice, ... Kr sponzorji dajo ... Dajo pa velik ... Je bil primer starejše ženske v Sloveniji, ki je umrla, ko je padla v kontejner (ni mogla ven, zmrznila al se zadušila, nekj tacga), ko je brskala za iz trgovine odvrženo hrano, ki ji je potekel rok ... Bila je upokojenka ... Kdor nima za žret, dnarja za hrano, ga en qurc briga, če je rok trajanja poteku pred par dnevi. Hrana pa še čist ok. Vesel je, da ma sploh za žret. V Žitu na Drenikovi se dobijo žaklji kruha ta velki za drobiž. Z njimi krmijo živino ... Kupujejo tut revni, fuknejo v skrinjo in majo za manj kot 20€ kruh za cel mesec ali več ... [4 članska familija b.p.]. Cune hodjo pa kupvat na Arizono tržnico v Bosno, ponaredke znamk. Enako ponarejene cigarete, bosansko domačo slivovko ... Raja se znajde, kakor se pač znajde. Vsak po svoje. Evo dons grem Bosancem rihtat kompjuter, slivovka pade ko šus. -) Ljubljanski klošarji praujo, crknt od lakote še ne gre. Jebe jih mraz. Tiste, keri so brez vsega totalno na cesti. Brez "baze".

Kje piše, da gre za pokvarjeno robo? Gre za robo pred potekom trajanja deklariranim ... Oz malo po poteku ... Roba je pa še dolgo dobra ... Roba je pa še dobra kr nekj časa. Na ta način ljudje že nabavljajo sire, jogurte, ... Kruh ... [Žito, Ljubljanske Mlekarne, ... odstopajo raznim društvom za socialno ogrožene, javnim kuhinjam za brezdomce, zavetiščem za brezdomce, ... to že nekaj let]. V Mercator trgovinah se kruh eno uro pred zaprtjem trgovine, kater se ni prodal, dobi po polovični ceni ... Bolje, kot da gre v smeti, ...

Sirotišnica [El Orfanato] http://www.filmosfera.si/?p=389 Vsiljivci [The Others (2001)] http://mcmdb.mcsoftware.tk/filminfo.asp?ID=194

A je tolk lušten na roke prat ... Kureš tut ne si razlagala tle enkrat [vseen pa si rada na toplem]. A je tak standard klasika za Mehiko, al kuga se vi grete tm gor? Firbčen. -)

Na Dunaju odprli "socialni supermarket" za revne [19.09.2008] "Avstrijski minister za socialne zadeve Erwin Buchinger je v četrtek na Dunaju slavnostno odprl "socialni supermarket", namenjen gospodinjstvom, ki na mesec razpolagajo z manj kot 800 evri. Cene živil, ki bodo na prodaj, bodo v novem supermarketu bistveno znižane." http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042208149 Zdravnik v UKC Ljubljana je novembra dobil 18.435 evrov bruto http://www.finance.si/234871 Kje cveti Finanzas Forex http://www.finance.si/blog.php?id=3&post=181 Do zdaj že šest tisoč prijav za sanjsko služb http://www.mojevro.si/235293

Trgovine za nezaposlene in socialno ogrožene? http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/defa...008120505385842

Tut Slovenija bi bila razorožena, ko bi se takrat poslušalo del politike ... Nekaj Slovencev se je boril tut v enotah Hrvaških Tigrov. Hrvatski Tigrovi http://hr.wikipedia.org/wiki/Prva_gardijsk...a_%22Tigrovi%22

Slovenija in Hrvaška sta bili dogovorjeni, da vsaka na svojem ozemlju "blokirata" kasarne, odklopita elektriko, vodo, telefonske vode, ... kasarnam, da vojske ne spustita "ven", da jo ovirata ... Hrvaški general Martin Špegelj bil za te blokade, Tudjman kot glavni, kateri je odločal se dogovora ni držal ... Stipe Mesič je bil tudi proti, da se ex JLA [tedanja vojska ex SFRJ] umakne iz Slovenije ... In je v predsedstvu nekdanje skupne države glasoval proti umiku ... JLA se je vseeno umaknila iz Slovenije ... Na Hrvaškem se je borilo veliko ex francoskih legionarjev, nemških državljanov, tudi nekaj Slovencev, ... V Vukovarju se je bojeval [in preživel] tudi general Gorinšek [slovenec] ... Hrvaška redno plačuje svojim "legionarjem" pokojnine, invalidnine ... Kateri so se borili določen čas ... Vojaki plačani so imeli kot praujo "pobje" poskrbljeno solidno prehrano, denar tut ni bil problem, ... Njena cena za osamosvojitev vsekakor ni bila nizka ... Hrvaška je gospodarsko v "qurcu", ... Tudjman jo ni "fural" v EU, europske integracije ... Zato je, kjer je ... Treba se bo usest in s pomočjo sodišča mednarodnega [verjetno pride v poštev Haag], ... razrešit nerešena mejna vprašanja med državama ... Orožja pa vsega občinski odbori TO vsekakor NISO izročili v "hrambo" tedanji JLA ... Eni so mel "jajca". Eni ne in so ga izročili ... Še "uvažali" smo ga po "n - kanalih". Še del tedanje politike je podpiral razorožitev Slovenije. Dobro, da do razorožitve popolne ni prišlo. Da so bolj "jasnovidni" predvideli, kaj nas bi "neoborožene" čakalo ... Doživeli bi usodo Sarajeva, Bosne, ...

Virtualizacija za večjo varnost 19. januar 2009 Symantec je prikazal novo tehnologijo, ki obljublja precej večjo varnost pri uporabi svetovnega spleta na osebnih računalnikih. V novi tehnologiji z imenom VIBES so pri Symnatecu uporabili koncept navideznih računalnikov, ki jih uporabljajo za varno izvajanje različnih spletnih opravil in pri katerih imajo različna varnostna tveganja. Če uporabnik v takem računalniku denimo prenese program s spleta, se ta samodejno prenese v navidezni računalnik "peskovnik", v katerem se lahko ta naloži brez nevarnosti za osnovno okolje v računalniku. Podobno zna tehnologija VIBES zaznati šifrirane spletne povezave (https), ki jih prenese v spletni brskalnik v okolju s specifičnimi nastavitvami. Symantec je to selektivno uporabo navideznih računalnikov izvedel na okolju Linux z uporabo virtualizacijske tehnologije VMware, za zdaj pa še ni jasno, kdaj in v kakšni obliki bodo tehnologijo VIBES uporabili v komercialnih izdelkih. Podobno kot: http://www.sandboxie.com/ Samo, da je sandboxie resursko nepožrešen programček. -) Palm Pre konkurenčen iPhone http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?clID=32770 MSI-jev Wind [nettop z minimalno porabo električne energije] http://www.bug.hr/vijesti/msi-jev-wind-stol/94967.aspx Seagate Barracuda ma mal težav http://www.bug.hr/vijesti/pomor-barracudi/94972.aspx

PC, prenosnik vs Mac [glasbena produkcija] http://slo-tech.com/forum/t339137#crta

Ampak res, na pivo ne pozabit. -)

"Skloftaj" Ti svojga Plutona in pejd naprej. Hac je reku: "Do konca in naprej". -)

Vprašat bi bilo za "realen" razlog/razloge prekinitve z njegove strani [v kolker seveda še ni poznan/jasen - ozaveščen, že bil "vržen v faco direkt"]. Da ga pove direktno, brez olepševanja ... Da se v bodoče, kaka "realno" povedana stvar preobrazi lahko ... Da se ne "ponavlja" starih scen" ... v novi zvezi. V kolker bo/ko bo. Zraven se pa razmisli, če je poba kot partner sploh bil ustrezen. Če je sploh "funkcioniral" kot partner. Ali je bil bolj "nezrel, trmast mamin sine, bolj rabil mamico & gospodinjo, "vagino za kdaj pa kdaj ga namočit - povedano po domače ...". V bistvu gre pri večini zvez za t.i. "socialno ljubezen", da nekdo ni sam, osamljen ... Ne glede na ceno "neskladij" med partnerjema ... Majo drug drugega pun qurac, so nezadovoljni, narzen pa ne grejo iz "n - razlogov". Tudi teh razmerij je "malo morje". Ljubezni že dolgo ni več, če je kdaj sploh bila. V kolker niso bli bolj ali manj interesi in začetna privlačnost, ...

Cool to. -)

Žbogar: "Denar iz Ljubljanske banke je zapravil Milošević v vojnah, ki jih je vodil O denarju iz Ljubljanske banke je Žbogar dejal, da je bil ves denar, ki je bil v bankah še iz časov nekdanje Jugoslavije, prestavljen v Jugoslovansko centralno banko v Beograd. "Kot človek lahko zares razumem ljudi, ki so v to banko položili celo vse svoje življenjske prihranke. Kakor koli že, ta denar ni bil nakazan v Slovenijo "šleperjem“, kakor se to lahko velikokrat sliši v Bosni in Hercegovini. Bliže resnici bi bilo, če bi rekli, da je ta denar porabil režim Slobodana Miloševića in njegove tragične vojne v BiH in drugih delih nekdanje Jugoslavije,“ je Žbogar dejal." Source: http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042237400 Komentarji bralcev na članek " ... Zvezna vlada nekdanje skupne države - ex SFRJ, v Beogradu, je pobrala devize na bankah ..." "... Banka na ozmelju SFRJ je morala devize svojih varčevalcev izročiti NBJ, ta pa ji je v zameno dala dinarsko protivrednost. V SFRJ je bila, kot znano visoka inflacija, celo hiperinflacija, kar je pomenilo, da je banka iz naslova deponiranih deviz dejansko pridelovala izgubo, ker je morala sama kriti tečajne razlike. Če je namreč NN, deponent deviz, prišel čez eno leto po položitvi svojih deviz v banko in zahteval dvig svojih deviz, jih je morala banka odkupiti od NBJ po trenutnem tečaju, ki je bil seveda mnogo višji. Ko je SFRJ razpadla, so ostale terjatve varčevalcev do bank brez vsakega kritja, čeprav je bilo že prej kritje bolj kilavo. Garant za te terjatve je bi bila za časa SFRJ NBJ oziroma fedracija. Po razpadu fedracije so kot naslednice nekdanje federacije postale garant posamezne republike oziroma po novem države. Njabolj logičen ključ delitve obveznosti je bil teritorialno načelo, se pravi, da pokrijejo nove države terjatve do deviznih varčevalcev vsaka na svojem ozemlju. praktično vse nekdanje republike nekdanje SFRJ so to naredile, tudi HR, vendar ne za varčevalce LB. Že samo to dejstvo pove veliko o poštenosti namenov naše sosede. Nam HR očita diskriminacijo hrvaških varčevalcev, čeprav je SLO iz proračuna jamčila za vse devizne vloge v bankah na ozemlju SLO, ne glede na poreklo banke. Enake garancije kot slovenske banke so bile namreč deležne tudi banke iz drugih delov nekdanje SFRJ, ki so poslovale na ozemlju SLO. HR pa je jamčila za vse devizne varčevalce, tudi varčevalce bank iz drugih republik, ki so poslovale na ozemlju HR, razen za devizne varčevalce LB ZG. Ob tem je prepovedala poslovanje LB ZG, ! terjatve te banke do kreditjemalcev iz HR, ki presegajo devizne vloge hrvaških varčevalcev v tej banki, pa niso bile poravnane. SLO bi morala rešiti tudi problem LB ZG, preden HR vstopi v EU in od nje zahtevati, da sprosti delovanje LB ZG, da pokrije obveznosti deviznih varčevalcev LB ZG, enako kot je o naredila z varčevalci v ostalih bankah, in da poravna vso škodo, ki jo je LB ZG utrpela zaradi diskriminacije LB ZG in administrativnega vandalizma hrvaških oblasti..." "... Razen tega so bile banke v SFRJ servis združenega dela in so delovale po teritorialnem principu. LB ZG je posojala denar hrvaškim ljudem in podjetjem. Tako devize niso šle v LJ ampak v BG..." "... Za takšen način in zakon odvajanja deviz v BG se je moralo vedeti po celi Jugoslaviji.Verjetno samo Hrvati in Bosanci za to niso vedeli? ..." _________ Zavrnjena tožba hrvaških varčevalcev LB v Strasbourgu "Po desetih letih je dobila epilog tožba treh hrvaških varčevalcev LB proti Sloveniji. Senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), je dokončno zavrgel tožbo hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji". "Veliki senat sodišča je potrdil odločitev senata prve stopnje, kar pomeni, da so obravnavane zadeve črtane s seznama, potrjeni so razlogi, ki jih je ugotovilo že sodišče na prvi stopnji," je po razsodbi za slovenske medije povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič. "Kar je pomembno v tej zadevi, torej iz današnje sodbe, ki je dolga približno 50 strani, je to, da je sodišče v obrazložitvi opozorilo na dunajski sporazum o nasledstvu," je še pojasnil Bembič. Hrvaški varčevalci naj bi bili oškodovani, ko je bila tik pred razpadom nekdanje skupne države, konec leta 1989, takrat samostojna banka LB Zagreb preoblikovana v podružnico LB. Ob osamosvojitvi je Slovenija z ustavnim zakonom nase prevzela jamstvo za vse devizne prihranke na računih bank na svojem ozemlju. Leta 1994 je z ustavnim zakonom ustanovila NLB, ki je dobila vse premoženje LB, ne pa tudi terjatev hrvaških varčevalcev, ki so ostale knjižene pri LB. Skupna vrednost bančnih vlog pri LB Zagreb zdaj znaša okoli 172 milijonov evrov, terjatve LB Zagreb do hrvaških pravnih oseb pa presegajo 400 milijonov evrov. Pri hrvaških sodiščih zoper dolžnike teče okoli 50 postopkov, lani pa je LB Zagreb vložila tudi tožbo pri ESČP, saj ji s pravnimi sredstvi ni uspelo izterjati terjatev od tovarne sladkorja IPK Osijek. Pritožbeni zahtevek je težak skoraj 60 milijonov evrov. Novembra leta 2006 se je sodišče v Strasbourgu odločilo za opustitev tožbe proti Republiki Sloveniji, ki so jo vložili trije varčevalci LB Zagreb zaradi domnevnega kratenja pravice do premoženja oziroma diskriminacije na podlagi narodnosti. Sodišče je presodilo, da primer izloči iz svojih spisov, saj sta tožnika - pokojni Ivo Kovačić in Marjan Mrkonjić - do razsodbe že dobila poplačan dolg prek prisilne odprodaje stave LB v Osijeku in je bil zato njun primer dejansko že rešen. Glede tretje tožnice, tudi že pokojne Dolores Golubović, pa je sodišče ugotovilo, da ni izrabila vseh pravnih sredstev na Hrvaškem. Tedaj je visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik dejal, da je izločitev spisa za Slovenijo ugodna odločitev in streznitveni element za Hrvaško, saj je dokončno jasno, kje je treba reševati spor - v Baslu, na nasledstvenih pogajanjih. Razsodba je pomembna za 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki so od LB zahtevali skupaj z obrestmi 172 milijonov evrov. V BiH pa je bivših varčevalcev LB okoli 165.000 z zahtevo 90 milijonov evrov. Glede na to, da je na sodišču v Strasbourgu po podatkih sodišča proti Sloveniji vloženih še okoli 30 tožb bivših hrvaških varčevalcev in 850 tožb bivših varčevalcev iz BiH, je sodba nedvomno pomembna tudi za Slovenijo in usodo reševanje tega vprašanja, ki je bilo odprto še od razpada nekdanje skupne države." Source http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=28903