Mi je pa zanimiva razlaga, da celice, ki zbolijo, so tiste celice, ki niso ljubljene. Hmmm...? Pa nekako mi je to tudi logično, saj tisti del telesa ali tisti del celice, ki ni ljubljen ali mu podajamo najmanj pozornosti nekega dne "ponori" in s tem usmeri vso svojo pozornost nase. In kaj mi? Ko dojamemo nekaj takega, pridemo do spoznanja, da so te celice, kot majhni otroci, ki potrebujejo ljubezen in skrb in z dolgotrajnim postopkom dosežemo željeno, s skrbnostjo in vztrajnostjo in veliko ljubezni, samo prisluhniti je treba. Marsikomu se bo zdelo, mogoče, smešno, a če vsak pogleda vase, lahko vidi, da to lepo telo, dejansko, obkrožajo same celice in to telo je nastalo iz ene same. Kako lepo se slišijo te besede, tako neverjetno in čudovito, hkrati pa se vse zdi, kot prekrasen čudež in vsak je edinstven, neponovljiv, enkraten.... LJUBITE SVOJE CELICE IN ONE VAM VRNEJO LJUBEZEN... KATTY vec je izrazov, eni govorijo o bogu eni govorimo o soncu...nianse, bistvo ostaja isto.