tole bi se dodala, koliko vez je, ko so pari po 10 let skupaj, brez iskre, nemo zrejo predvse, odnosa ze zdavnaj ni vec pa kar visijo drug na drugem v tem otoznem skupnem svetu, agoniji ,ki sluzi samo kot slepilo pred bolscecimi in preiskovalnimi ocmi najblizjih in kot izgovor, da ne bi bili sami. kako lahko vztrajajo, se sprasujem, ....v odnosu, ki iznici ne samo preteklost, sedanjost, ampak tudi cloveka samega in njegove predstave o odnosu nasploh.to ni odnos ljubezni, to je odnos posesivnosti, ega in posesivnost je dalj od ljubezni kot pa sovražnost. ker ko ljubis, ljubis bezpogojno, ljubis vse in vse delis z svetom, in tukaj ni prostora za posesivnost, tukaj ni prostora za udejanjanje lastnih strahov , za samopotrjevanje. za oblikovanje cloveka, ker ta rata prazen, prazne pa so stvari, in stvari hodijo za teboj, ne zaradi ljubezni, zaradi raztelesenja.in ko to imamo, gremo stran,do naslednjega.ali pa se navezemo na stvari, ki nas ne morejo zapustiti.ki so lahko vodljive. problem ni v njih, problem je v nasem odnosu do samih sebe.strah nas je, strah pred zapustititijo, pred biti Sam. in se vedno, kljub vsem nasim izkusnjam in analizi, se vedno lazje prevzamemo kontrolo nad drugimi, kot nad sami seboj. mia