mayan, zenske vedno mislimo, se mi zdi, da je moski s katerim smo, edini in pravi. Ce je pravi, potem bi moralo vse stimati, pa ne stima,...to se najprej pokaze po moje v intimnem odnosu...v cutenju, konec koncev.... No, zgodilo se je, da sem bila v zelo dolgi vezi z nekom, ki je imel tezave s spolnostjo, v smislu prevelike zasvojenosti z njo, pri njemu je bil problem, da se je moral preko spolnosti dokazovati. Ampak, to opazis sele po par letih, ko c odnosa ne idelaliziras vec.Takoj, ko zacutis, da si nekomu orodje za polnjenje ega, se pocasi zacnes odmikati.Tezko je biti z takim clovekom.Kaj sele imeti intimnost z njim. In spolnost se prekine, in je prislo do tega - in ker sem bila malo brez izkusenj- se mi je zdelo normalno, da s svojim fantom spis, recimo 15x na leto. Meni je namrec to popolnoma zadostovalo. Menila sem celo, da ker jaz ne cutim nikakrsne potrebe po intimi, je v bistvu to normalno.Sledis svojim potrebam, (kako grozno egoisticno je bilo to od mene!) on pa je pac skakal okrog mene.In ta vojarizem mi je sel posteno na zivce. Tako je druga stran trpela, ker jaz nisem sama sebi priznala, da moji ideali niso enaki njegovi podobi, ceprav je vse kazalo na to, da nisva neka enovita celota. In najprej blefiras, prvo sam sebi, potem pa ko ugotovis, da ni problem v glavobolih, utrujenosti ipd dojames in si bolece priznas, da si enostavno ne zelis njegovih dotikov, potem - ker si zascitniski - blefiras njemu.in ka se je zgodiilo. nic, nasel si je drugo. pa ga nic ne krivim. razumem ga.Zdaj.Ne takrat, da ne bo pomote. Zdi se mi, da je v takih primerih treba najprej analizirati, kje tici vzrok, zakaj se cloveku ne mores predajati? Potem pa je mnogo strokovnjakov, ki ti lahko pomagajo na tak ali drugacen nacin, vendar v prvi meri, in kar je meni bilo zal, je potreben pogovor, tak iskren, ne obtozujoc, ne bleferski. Pogovor je smiselen, ce se na tej podlagi zacneta oba truditi, ce ne, najdita tretjo osebo. Spolnost je stvar, ki si jo zelis, ki si jo ne mores vsiliti, da bi bila druga stran vesela, To zrtvovanje je neklaj najbolj hinavskega na svetu. Nic ne resi. Celo sovraziti zacnmes partenrja, njegovo blizino. Zastaviti si je potrebno vprasanje, mi je nekoc rekla starejsa prijateljica, ali je to tvoj moski, do konca zivljenja, hkrati pa poudarila, da spi z nekom vsak dan in to ze 20 let, kar se je meni zdelo takrat popolnoma, absolutno nemogoce, ne samo fizicno, ampak tudi psihicno...zdaj pa, hvala bogu, se mi zdi to ze bolj verjetno.pa zdaj niti ne govorim tukaj o kvantiteti, temvec o zelji, ki jo imas po nekom, o zelji po dotiku partenrja, ne glede na to, kaksen je in kdo je.ko ga pac lahko sprejmes, se mu lahko 100% predas in pozabis nase.sploh ne pride do tega, da ne mores, ne zelis.da pa ga sprejmes, je pa spet odvisno, kao zrelo je tvoje dojemanje same sebe in odnosa z nekom.