Danes sem gledala sončni zahod, bil je lep kot še nikoli in ko je potemnel nebesni svod, sem te iskala naokoli. Vso noč z neb so zvezde padale, svetlejše kot prej, z menoj so v temi te pogrešale, kje si, v veter mi povej. Kje si, ko sonce zahaja, kje si, ko zvezde padajo v temo, ponujam ti podobe raja, takih nikoli več ne bo. Kje si, da bi se ljubila, kje si, da bi me držal za roko, utrinek bova zamudila, brez tebe ga nazaj ne bo. Iz lepih sanj me jutro prebudi, morda bo srečen dan, morda se nama križajo poti, pridi, da konec bo iskan. Kje si, ... Anika Horvat, Kje si