Šaran

Gore se dvigujejo morja od nikoder mornarji brez plovbe

Izza mavrice na pol poti do raja angeli nabirajo bisere

Živi naprej, mrtvi nazaj, vsi ostali vmes

v ustih zlat zob na prstu zalt prstan v žepu pustinja

iz Etne bruha a vsi molče; omerta velja

Kaj pa vem, še najbolj privoščim Hamiltonu. Za novinca se je zelo izkazal, čeprav mi je tudi Raikonen simpatičen še od časov, ko je postal voznik pri McLarenu. Spomnim se, da je še kot novinec na testiranjih dosegal boljše rezultate od Coultarda in ko ga je novinar vprašal, kako komentira to dejstvo, je s svojim klasičnim napol zaspanim brezizraznim obrazom odgovoril: "In zakaj jih ne bi?" Od takrat dalje ga imam za džeka. Alonsu nekako najmanj privoščim. Vede se preveč "zvezdniško" in pričakuje, da mu bodo naslov šenkali zgolj iz razloga, ker je dvakratni svetovni prvak. Deluje kot razvajen otrok, potrebuje hladen tuš, da stopi na realna tla.

ni se mi bati ne črnih ne belih ne kmeta ne trdnjave

vonja po tebi povsod napretek v prazničnem jutru

pogumnega dekleta kositrni vitez ne mara šlevam le dvori.

trd v celoti - nekdo ima pregrešne misli v mojo solato zeleno od zavisti hodijo mesečarji

sanje sanjača poljub za spravo objem za vse

Od zunaj navznoter počasi in drhteče prihaja mavrica

Šepet dveh duš utrinek nekega življenja Bog je koncept

Nov dan prihaja neznanec v objemu dve skodelici čaja

enaka dvojnost imitacija sreče vzorec brez primere

Kam z njo letijo? Bradavičarke na metli, partija šaha ob enakonočju

Pleksi-glas Rekel bi tič, a nisem hotel biti vulgaren

na dušek popit kot nepomemni večer v nepomembnem življenju na dušek pozabljen

Rane so globoke, bližnjica raj je zaprta. Trapasta cepiva!

Plavajočih rib ni bilo več zavoljo čudeža Kristusovega

jutranja zarja rosa v očeh pričakovanje

prileti čebela krava na paši med in mleko

za hišne duhove votle skomine praznik brez vina

Zato ni ljubezni, ker nabiralnik rjavi in hiša nima vrat

telefonsko številko nekega davnega poletja klic vzporedne dimenzije