Po moje zdravniki večinoma kar majo dobre namere, ampak žal res nimajo znanja za marsikatere probleme. Sicer sam nimam otrok, nekaj mojih kolegov/kolegic pa ma - in če sklepam iz njihovih izkušenj, bi ti predvsem svetoval, da se ne sekiraš preveč. V parih letih se v glavnem stvari precej umirijo in omilijo. Narediš torej vse, kar lahko (čajčki ipd.), ga voziš k zdravnikom, ko je to potrebno, mu daješ vso ljubezen in pomoč, ki jo potrebuje itd.... in to je to; zaupaš, da se bo sčasoma vse uredilo. Od kolega otrok npr. je mel hude napade vseh možnih alergij, bronhitisov ipd., zelo kritično, zdaj pri dveh letih in pol, pa je že vsaj 50% boljš in se še izboljšuje. Pa tud sam se spomnim, sem bil kot otrok zelo velik bolan, potem pa se je začelo urejat. In potem je bil nek večji preskok nekje v 2. razredu osn. šole, ko sem se začel intenzivno ukvarjat s športom. Tko da moj nasvet - sprejmi to kot del lajfa, naredi vse, kar lahko, pa velik ljubezni... in verjemi v najboljše. LP!