to stanje je podobno mojemu kot da bi se življenje odvijalo mimo mene.. sploh ničesar ne čutim in mi je za vse vseeno.. čeprav mi ni, ampak zame mi je vseeno.. vseeno kaj bom naredila iz sebe skozi te dni.. zdi se, kot da me ne more več nič prizadet.. čeprav me, ampak se po eni strani počutim tako močno, po drugi pa zelo samo in šibko. sploh ne vem več kaj naj naredim, ker dnevi bežijo mimo mene.. čakam na novo jutro.. najrajše imam jutra..