meni se zdi, da je danes veliko motečih dejavnikov okoli nas, ki nas spravljajo iz duševnega ravnotežja.. zdaj bom dala en banalen primer kaj npr.mene spravi iz ravnotežja.. jaz vadim klavir in padem notri.. pa začne sosed kositi travo (z eno ful glasno kosilnico).. in si rečem.. dobro bom naredila pavzo. ko zaslišim da konča, se spet spravim vadit.. pa dobimo obisk kjer moram biti prisotna in poslušat kaj se pogovarjamo.. vendar so moje misli pri notah in muziki, ki jo skušam spraviti v svojo podzavest, da mi bo bližje (ker je drugače kr neki) uspeva mi le napol.. ko obiski gredo nisem več tko zmotivirana, ker zdaj ravno obratno mislim na druge stvari.. npr.na to z kakšnim namenom je prišel ta obisk. na te stvari težko vplivam.. mogoče sem preveč občutljiva.. zdaj bom spet rabila nekaj časa, da se spravim v red, da bom mirna in pozabila na ostale skrbi.. potem grem spet vadit. na živce mi gre tudi to, da če vadim le podzavestno (torej berem samo note in nisem zavestno prisotna pri glasbi, ki jo igram), je vaja mogoče le tretjino uspešna.. včasih je bolje, da v takem primeru sploh nebi vadila.