Hmmm totalna je*a je nehat kadit Kadila sem 7 let, pa vseh sedem tudi poskušala nehat... od obljub, do stav s sošolci in skrivanja za šolo s čikom v roki niiič ni pomagalo. Prevelik užitek in prevelik živc da bi nehala Kar me je prisililo potem je bila ena hujša bolezen. Pa nikoli ne bom pozabla tistega občutka ene 14 dni pa so bili samo cigareti, pa je pomanjkanje naredilo tako sran*e. Slabo, tresla sem se, vse me je bolelo, sitna ko ... Potem šele vidiš, kako odvisen si v resnici bil, pa si prej nisi priznal. Pri meni 2 škatli na dan zadnji dve leti. Ma ko je bila kriza mimo in ko sem lahko sedela zraven kadilca ne da bi strastno vdihovala dim njegovega cigareta - no takrat sem bila resnično ozdravljena Potem pa odkirvaš male radosti - da lahko tečeš ne da bi te vse špikalo v pljučih, da lahko hodiš v hrib ne da bi oponašal lokomotivo, da ti cunje, prsti in lasje ne smrdijo, da nimaš tistega cigaretnega zadaha... V klapi iz srednje šole jih kadi samo še par... večina nas je nehala. Čeprav - priznam ko kaj spijem (pa še ob kakšnih priložnostih) mi še vedno takoooo zadiši a vem da prva ne bo ostala tudi zadnja... in ne prižgem - čeprav bi, z užitkom. Ne dam se vztrajam v nekajenju