Vilinčica

Juha iz obojega volk ali Rdeča kapica?

bondage z ali brez?

čaj iz mete in materine dušice z medom za boljše počutje v boju s prehladom

Ma kje ste vsi luftki Tukaj pri nas je res zatišje... ni nobenega ki bi

Pozdrav vsem in hvala za dobrodošlico Je lepo biti spet doma po napornem vikendu... Je bla akcija za Martina - so vsi hotli papacat in pit Alef - naj ti čim prej "odcumprajo" tvoj comp

DMX je car

Pozdrav nazaj Apogej SNEEEEEG??? KJE? KJE? Jaz bi tudi Kje je pa party danes? In kakšen - mislim kdo rola? Pozdravčk iz lufta

Se bom pa jaz javla - ta prvič tukaj v tej temi Pozdravček vsem "soluftarjem"

Tele zadnje minute včeraj so ble čist preveč stresne - sem tolko zjala za vsak koš da me je mama mogla mirit da ne bi koga v bloku pokonc spravla Super so bli naši

Tale indijski igralec je pa tooolk sexi

Kje na Jezerskem se pa rabuta tko velike kapnike da jih moraš s kamionom vozit?

Turkizna jopica in nežno-sive hlače z roza črtami Počutje: ODLIČNO 1-8-7

Hehe - hud problem Jaz bi se vsekakor poskušala zaposliti s čim več dejavnostmi - takimi, ki te okupirajo celega - oz. takimi, pri katerih moraš aktivno sodelovat... Mam pa tudi jaz taka obdobja ko hodim naokrog kot mesečnik in razmišljam samo o tem kako bi sexala, pa domišljija ob takih dnevih dela sto na uro, potem pa kar nekako mine samo od sebe - nazadnje je trajalo kak mesec, zdaj je pa že minilo Meni pomaga to da sem čim več med ljudmi da se moram skoncentrirat na to, kaj mi govorijo pa pol ne razmišljam o vsem ostalem - ker čim mam čas in pustim domišljiji svojo pot... ojoj - takrat hormoni verjetno kar frčijo iz mene... Samo meni je to na nek način simpatično - dokler se znam s tem zabavat in se s tem ne obremenjujem. Večji problem je to, da kadar mi tako "dogaja" pustim napačen vtis pri tipih - mi hočejo nekako "pomagat" - jaz se moram pa potem "vlečt ven" ker jim kao dajem napačne signale... Ehh sebe ne vidimo in čutimo tako, kot nas drugi in to zna biti problem. Večinoma pa me taka obdobja kar zabavajo ker imam občutek da sem spet v puberteti in se lahko malo bolj zabavam in se zgovorim na "divjanje hormonov" Sicer pa - ne vem, če bi zdržala s tipom, ki bi imel manjšo potrebo po sexu kot jaz. Verjetno bi ga poskušala premamiti na vse mogoče načine da bi čim večkrat pristala v postelji

Hvala za odgovor Nosorog! Super - potem me nima kaj skrbet Ko sem ga kupla sem namreč vprašala prodajalko če je umetno pobarvan pa je "zagotovila" da ne... Mam pa še enega lepega naravnega doma, ki sem ga dobila kot darilo Nasploh se moja zbirka kristalov v zadnjem letu kr množi - vsakič ko grem v trgovino s kristali prinesem nove domov Zdej bo pa še nova knjiga

Živjo Nosorog - mene pa zanima, kaj praviš na tole? Hvala & lep pozdrav vsem

Mogoče pa je problem v tem, da za svoja dejanja pričakuješ odobravanje oz. potrditev da je to, kar si nardila O.K. in ljudje to začutijo (kot si napisala v prvem primeru). Če npr. odstopiš sedež - tako, kot praviš ti - mimogrede - pa zadaj ni skritega nobenega pričakovanja pa se ti dobro samo povrne z dobrim... Je ful razlika če delaš dobro kar tako zaradi sebe, ali to delaš zato, ker misliš, da moraš, ali ker pričakuješ nekaj v zameno... Pa ne da pravim da ti počeš kaj narobe - samo iz svojih izkušenj sem ugotovila, da če počneš take stvari iz sebe (se pravi ker tak pač si in tako deluješ v svetu), to ljudje začutijo in ti tako tudi vrnejo - tisti, ki pa ne - hmja jih pač pustiš da so taki, kot so. Se pač trudiš da si TI še vedno dober človek in to je vse. Vedno bodo obstajali ljudje, ki "ne bodo znali ceniti tega", kar ti narediš, rečeš,... vedno pa bodo obstajali tudi taki, ki te cenijo takšno kot si - z vsemi "napakami" in z vsemi plusi vkup. Na katere osredotočaš svojo pozornost je po mojem tvoja izbira.

Se strinjam Pa tudi če to pomeni, da ne pozdravite vsakega, ki gre mimo vas - samo da takrat, ko to storite, to naredite iz samega veselja... Tako je moje mnenje. Veliko lepše mi je sprejeti iskren nasmeh ali pozdrav kot tiste, ki jih začutim kot prisiljene - kot nekaj kar se naredi "zato ker se mora" ali "zato ker nekdo misli da se tako pač mora obnašati". Ni mi lepšega kot nepričakovan iskren objem, nasmeh ali prisrčen pozdrav. Sicer pa tudi jaz pozdravljam npr. sosede v bloku, ali ljudi v službi, ki jih ne poznam, ali ko pridem v trgovino... a to počnem zato ker vem, kako lepo je, če se ti kdo nasmehne, pa čeprav te ne pozna (prav dobro). V tem ne vidim nič slabega - če lahko nekomu s tako malenkostjo polepšam dan - zakaj pa ne Kadar nisem pri volji pa pač ne pozdravljam če mi to ne paše - takrat se mi ponavadi zgodi, da me pozdravi in se mi nasmehne tisti drugi človek, kar mi spet polepša dan... Najlepše je ko potem kak dan slišim komentar kot: "O naša vedno nasmejana stranka..." in se čudim ker se mi sploh ne zdi da se vedno smejem Lep dan vsem

HUDOOO Elemental so res dobri - še posebej v živo

Torej je tale moj pikec strupen??

Ojoj - hehe jaz se vdam No in komaj čakam na tvojo razlago - me prav zanima kakšna bo

Mislim, da ima posameznik dostop do več različnih odločitev (v okviru njegovega življenja seveda), po mojem mnenju pa je od sposobnosti, želje, volje, ... posameznika odvisno, katero izmed teh odločitev bo izbral. Recimo da izbiram, na kateri faks bi šla študirat - zanima me recimo filozofija, a vem, da s tako izobrazbo težko dobim službo. Vzporedno razmišljam o npr. medicini, za katero vem, da bom z diplomo skoraj gotovo dobila službo, zavedam pa se, da je to težek faks in da bo za to potrebno ogromno truda. Na drugi strani je filozofija - zadeva, ki me zanima že od nekdaj in vem, da jo bom zlahka doštudirala. Torej - kaj izbrati. Lažjo in nesigurno pot, ali težjo in bolj "ziheraško" pot? Jaz sem recimo v življenju bila v dokaj podobni situaciji, pa sem izbrala tisto prvo varinato - torej študij, ki me je že od vedno zanimal, pa sem vedela da bom na temu področju težko dobila službo. Zdaj sem pred diplomo, delam čisto nekaj drugega, še vedno pa se vidim v svojem "fohu" in (trenutno še) upam, da se mi bo nekoč ponudila kakšna priložnost da te svoje želje izživim. Do takrat sprejemam življenje tako, kot je - se prilagajam svojim trenutnim odločitvam. (Vmes pa dopuščam tudi možnosti da me "odnese" v kakšno popolnoma drugo smer). Lahko bi zbrala kako bolj ziher varianto (kot. npr večina mojih prijateljev, ki so študirali na takih smereh, kjer je večje število delovnih mest), pa je nisem. V realnosti sem imela celo več variant, a sem izbrala samo eno od teh ker sem se takrat zavestno odločla da si tega želim...

Saj v bistvu ne vem - predvidevam. Naše vesolje / življenje je polno možnosti, katero izmed njih izberem je odvisno od moje trenutne odločitve. In če to določeno odločitev sprejmem kot del svojega življenja (kot del dotedanjega osebnostnega razvoja), to razumem kot svoj vpliv na potek življenjske poti. Svobodna volja v smislu da se odločim za nekaj in za to odločitvijo tudi stojim. Vsi na žalost nimajo te možnosti, tisti, ki jo imamo pa je po mojem mnenju ne smemo zapravljati in prelagati te odgovornosti na zunanje faktorje... Zdaj verjetno že malo preveč filozofiram

Hmmm - usoda ja - samo še vedno imamo svobodno voljo, s katero se odločamo kaj, kdaj in kako, s kom... Na križišču se pač odločiš ali boš šel levo, ali desno, če je odločitev "napačna" si rečem o.k. tako je bilo, zdaj je to za mano, to sprejmem, če je bila "prava" za tisto obdobje življenja še toliko bolje... Samo potem se mi postavi vprašanje - kaj je sploh dobra /slaba odločitev ali napačna / pravilna odločitev. Tega po mojem mnenju ni - so pač vsakodnevne odločitve, ki nam krojijo življenje - vsaka je del našega razvoja. Brez sprememb ni razvoja, brez sprememb ni rasti. Torej - naše življenje se verjetno res odvija po neki "poti usode", smer pa si lahko poljubno izbiramo sami. Se pravi, da vsaka odločitev prinese s seboj neke posledice, torej nam oblikuje sedanjost in s tem tudi prihodnost. Seveda je pa verjetno najlažje za vse slabo kriviti usodo - v smislu tako pač je. Lažje kot narediti nekaj v smeri da nam bo bolje - ker za kaj takega potrebujemo voljo in energijo. Lažje je vzroke iskati v drugih ljudeh in zunanjih okoliščinah, kot vzroke za neuspeh poiskati v sebi in se soočiti z lastno zmotljivostjo in ranljivostjo. Jaz vidim tu izbiro delovanja oz. nedelovanja, napredka ali "stagniranja - prepuščanja usodi" Vsekakor pa je dober očutek ko vzameš stvari v svoje roke in si (so)odgovoren za svoje življenje in za smer, v katero gre. Se pravi da se trudiš in verjameš vase da si tega sposoben. Lep pozdrav vsem tu gor xrosex

Hehe - ja hvala Prabha no Saj tukaj gor je ogromno super ljudi ane! Zdaj se itak trudim razmišljati (samo) o zdravju in delati čim več zato, da bo moj telešček zdrav, še bolj pa moram skrbeti za svojo dušico... Bolezen sem vzela kot odskočno desko in kot opomin kaj se nam lahko zgodi če ne skrbimo zase. Sicer je pa itak že kar par let od tega, tko da se s tem v negativnem smislu ne obremenjujem. Zdaj mislim zdravje in živim zdravje - no ja včasih se tudi prav hudo pregrešim hehe, v glavnem pa sem naštimana na bolj zdrav način Je pa res težje bit neobremenjen in v stiku s sabo v tem hitrem svetu. A saj je dostikrat tko, da ljudje bolj cenimo tisto, za kar se moramo boriti, kot tisto, kar nam je že dano. Vsem en lep sončen pozdrav

Meni je ta ples preprosto všeč - plešem ga že cca 2 leti in mislim da ga bom še dolgo ker ima tolko različnih variant se ga ne morem naveličat