Jaz pa očitno postajam branik vere - neke vrste pač. Zadnjič soseda, ki je adventistka (mimogrede -glede na to, da me redno bombardira z napakami RKC in poveličuje svojo) no - mi pove, kako dosledni so pri njih(v njihovi cerkvi), če človek prekrši moralna načela - je izobčen. Nema tu bog brata - in jockanja, ter moledovanja. Naj se spomni pol, kaj je zavrgel. Pol pa uletim jaz: kaj pa odpuščanje? Kakšna je torej cerkev, ki ne premore dobrohotnosti in odpuščanja? Čeprav sama nisem bila pri spovedi že dolgo časa...nekak ne verjamem, da bo župnik s kaznijo(deset zdravih marij pa tri očenaše) izbrisal moje grehe. Kdo je konec koncev on, da bo presojal o teži napak in prestopkov? Vendar, če soverniki (ki obvladajo Sveto pismo v nulo - staro zavezo sploh), niso sposobni odpustiti napak...kakšna je to potemtakem verska skupnost? Če se že imajo za vernike.