-
Št. objav
8.436 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
175
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a nataly
-
Osemdeseta Kaj pa je v tem času? Mi smo tudi v soboto obujali spomine - in deco zvijalo poleg od smeha, ko naju s tako sijajnimi frzurami gledale. In cela suhcena in takšna Ampak ja - nekatere značilnosti so vidne že v mladih letih. Recimo pogled - pri Marsi tisti procinljiv, neustrašen, pa šobica ja.. Jaz sem bila lasata takrat(no saj sem bila še dolgo zatem), ampak lasat bil tudi gospodič (zdaj pa poje mašinca )
-
Lio za predsednico ja, najslabše se je vdat in čakat. Nič čakat, hitro srečko kupit
-
tudi tale je dobra - thunderstruck http://www.youtube.com/watch?v=-f1cwycSWq0...feature=related
-
Da te pornoslav ne vidi , pol si oplela.
-
Hvala bogi za šlosarja, se ni ama nič zlagal - najprej dile spucat(pa nimam smuči v mislih) pol pa vse ostalo. Glavno, da mu je ratalo. Ker moja mati šla do šlosara enega takega majnfajnega in fajn plačala, pa ji je vrat zj. Oz. za ziher morala za 14 dni v bolnico, da so jo sploh k sebi spravili. tak, da sem jaz tu okoli šlosarjev malo previdna. In ni vsak šlosar tudi dober šlosar
-
Dejstvo je pač, da živi življenje, ki samo še občasno vključuje mojo malenkost. Definitivno vsako nedeljo, ko treba napolniti zaloge in dobiti finančno injekcijo, pa tudi v soboto, ko treba oprati žehto. Pa mogoče - pravim mogoče v petek zvečer, ko pride domov in kar nekaj stvari za povedat. In potem se uštuli zraven mlajša, ki tudi mora nadnujno ogromno stvari dorečt. Če ne meni, pa njej. Imam jo na sumu, da je - malo ljubosumna. Ji rečem potem, naj neha, ker midve se imava cel teden čas za pogovarjat...ampak ne. To je, kot da govorim Kitajcu. Pa še ta bi ziher prej razumel. Največkrat doseže samo to, da gremo vsak na svojo stran. Ona namuljena in jezna, jaz jezna, ta velka..namuljena in jezna. Dokler se jeza ne razkadi smo vsaka v svoji sobi. Hvala bog, da se imamo kam skrit, res. Ker, da se tiščimo še naprej v sobici ali dveh, bi se itak poklali. Pravi čudež, da se še nismo. Je pa dobro izvedet potem vse podrobnosti, ki bi sicer ušle, ali bile taktično zamolčane.
-
Dejstvo - da tičim tule gor, ker so mi v službi zablokirali igrice, knjigo pa sem pozabila doma. Ura je čudna - milo rečeno in po vseh pravilih bi morala spati trdno kot polh. Jaz pa že - hm..šestnajst in še kakšno leto zraven vlečem nočni šiht. Kadar nisem v dnevnem. Je pa fino, ker sem včasih potem celo po tri ali štiri dni skupaj doma. Če pa vse kot treba pa prav gotovo dva. Od tega polovico prvega dneva prespim, potem se prebujam s kavo in v mislih sestavljam jedilnik, ki prosim lepo naj bo čim enostavnejši in čim boljši, z čim manj dela. Gledam ponavadi še (tole še vedno prebujanje s kavo) kakšno svinjarijo so uspeli domači uštimat čez noč ali pa vsaj zvečer, ko umaknila pete in ponovno v mislih delam razpored, česa se bom najprej lotila. Bo to posoda v pomivalni stroj ali bo sesalec prvi na vrsti? In pol za ziher spustim not še mačkersona, ki itak zahteva vsaj deset minutno pozornost, pa mine lahko v takšnem prebujanju cela ura. Ali pa še več. Pol pa se čudim, kam zbeži čas. Deca prišibajo iz šole, meni pa na štedilniku komaj začelo vreti kaj. No, tule se moram popraviti. Prišiba iz šole. Ta mlajša. Ta starejša živi po svoje. Sem čudna mama - objamem dečvo preden gre in objamem ko pride. Med tednom pa - če pokličem enkrat ali mogoče celo dvakrat. Saj ne vem. Slabo govorim, kar se zapletem nekaj in pol sprašujem neumnosti. Si že jedla? Si vzela wc papir zraven? Se učiš? Te zebe? Kaj pravijo kolokviji? In takšne. Celo na mesingerju se več in bolje zmenima kaj. Kam torej šla komunikacija? Glede na to, da se jaz s svojo mamo lahko ure pogovarjam - na telefonu seveda, v živo jo hitro umirim. Ker kar začne s pametnimi nasveti. Hm, no in potem se naenkrat ujamem, da nimam pojma kaj misli o čem. Da se je uspešno odtrgala od domačega ognjišča. Kar je ok. Samo..(no meni se zdi prehitro..oziroma, ne dojamem kar tako, da je punca že velika.) S svojimi mislimi in željami, ki niso moje ama nič.
-
Čuj lia - brezveze da kompliciraš z nekim biciklom - ker pol se boš pa opet žalila, da so ti ga fkrali sem najprej šlampasto in na brzake prebrala, ko si pisala o napredovanju raka, me kuj stisnilo tam neki pri želodci, pol pa se skulirala in šla še enkrat v čitanje...oddahnila ker nisi ti (čeglih toliko jeze vun sproščaš, da me že strah malo zate) ino vesela, ker si šla z rocnejami na pomoč. Klinc pa formalna izobrazba, srce je pa le na pravem mesti. pa da si čisto vredik preživela čelno trčenje - ni še tvoj čas bejba..ko bo, boš itak vedela. pa nič se nea sekiraj, ker nisi uspela izgubiti 50000 evrof... piši še naprej raje pesmi, migaj z ritjo pri tistem tvojem plesi, pa seveda hodi. (naš pes rabi vedno manj šetanca, se mi to nekam na riti tudi že pozna) pri nas tudi sami delali adventni venček. Ponavadi ga dela gospodič - za razliko od mene ima zelo močan estetski čut in mu tole vedno rata - meni ponavadi razpade...ampak letos odpovedal na celi črti. Najprej bilo treba iti po zelenjavo(njegove besede), sma šla kao na sprehod...nobene pametne smreke ni bilo videt, ker letos sem zagrozila z izobčenjem, če samo kdo pomisli, da mojo lubo grmičasto srebrno smreko samo pogleda s totim namenom...pa je bilo pol tam enih par cipres...dedc stražil, jaz kradla..on seveda nič kriv...pretaknili pol doma celo bajto, ko iskali lansko slamnato osnovo...čuda stvari med iskanjem še našli, ki niso imele nobene veze z adventom...in pol ga najdem -v kurilnici. valjda sem že obupala nad njim ali kaj...v glavnem - dedcu letos tole ni šlo ama nič od rok in sem se ga na koncu lotila jaz. Ta mlajša dala par koristnih nasvetov..in celo ratal. ne čisto bio, ampak tak fajn domač
-
Pri nas se sneg samo pokaže - da preverimo, kako bele barve je še vedno in čez noč izgine. Pol pa dež in nizka oblačnost(sem vremenska hišica ratala pismo). Žwali zaljubljene - ne štekam tega -bi si en lepši cajt izbrale..ampak ne, glih zdaj v tem mrzlem jih greje lbezen. In občutek varnosti - ki sem ga non stop imela...je nekam se skril..preverim par krat, če treba - ali so vsa vrata zaklenjena in tak...(a še nedolgo nazaj spali pri odprtih vhodnih vratih in odprti garaži - izzivanje pravo tole bilo, hvala bogi, da v Hazolah doma ), ampak bile zadnjič izrečene neke čudne besede - v nedeljo prejšnjo in ni mi všeč. Moram pregnati tale dvom, strah ali kar koli pač že je. vse bo ok.vse je ok..ni druge.
-
jaz pa ne. Otrok dobi dom in ljubezen, ter varnost. Ziher je na boljšem, kot da se seli od družine do družine ali pa je v kakšnem domu. Če se pa kdo boji, da bo otrok potem žrtev spolnega nasilja - se le to lahko dogaja tudi v "dobrih" družinah. In tule se problem reši čisto enostavno: geyem dajo deklice, lezbikam pa dečke. geji bodo natančno vedeli, katere čevlje bi punca rada nosila
-
Jaz imam eno blazno izkušnjo s tem - kot otrok - sploh ne vem zakaj smo v času kolin bile same doma - mati, sestra in jaz..foter v službi..soseda nobenega..in pride mesar, pa pozabi pištolo doma - a doma..kar daleč in v tistih časih bil bencin na bone...skratka odločil se je, da bo klal. In je klal v dobesednem pomenu. Zgrešil srce in svinja z nožem vred šla na prag in se usedla pred vrati in jokala. Pa jokale me tri..mati in sestra - pol sta spodili mene vstran, mesar odpovedal na celi črti (da se mu to še ni zgodilo) in na koncu sta mati in sestra s sekiro potolkli svinjo. Strahota. (tistega mesarja k hiši nikoli več, ampak koline zapomnili vsi za evik. Sem pa se par dni nazaj pogovarjala z žensko, ki ji ni problem zaklati nobene živali (pač je kot otrok že morala sodelovati pri teh opravilih), ne more pa ubiti goske. Ker goska baje točno ve zakaj se gre in nastavi glavo na štor in zapre oči. Če že imamo no takšno krvavo temo.
-
Lia - karkoli se ti pač dogaja -bo boljše ziher enkrat. Nino - nič bat. Še prehitro boš zapolnil stanovanje(pa magari s fitnes napravo ja..) Pri nas nič novega. Vse po starem. Vsi po starem (se mi zdi vsaj)
-
Tule pa se celo strinjam s pornekom. Samo bi dodala - moja hči je iskreno verna(tega ziher nima po meni, niti je jaz ali dedc nisva silila v v bilo kaj, ravno nasprotno). Pri njej gre za čisto verovanje, meni nedoumljivo, za katerega se mi zdi, da z vsakim obiskom cerkve nekam plahni.
-
Če slučajno lahko čivknem zraven - moram pač rečt, da se strinjam z jankom, pa tudi z noskom, pa delno s pornekom. Nič ne bom citirala kje in kaj, ampak z zerkalom pa ama nič. Jaz bi rubin še vedno imela. Pa ropanje zemlje gor ali dol.
-
Pri nas naokoli svinje ustrelijo. Poznam pa tudi jaz primer, ko so klali zato, da so sosedi vedeli, da imajo koline. Je res tega že leta nazaj, pa vseeno.
-
Dragi butl. jas mam tebe prav rada. besede mi jemlješ iz ust
-
No - jaz se 200 evrom(za orgle menda) ne bom kar zlepa odrekla. Vera gor ali dol. Verjetno se gorenjske navade epidemično razširjajo na celotno območje R. Slovenije... In še...zakaj ravno krščanstvo - zato, ker je v tej obliki najbolj razširjena veja pri nas. In vem - ne govoriš meni...
-
Tole stanje v kotu...hm...se meni zdi..vsaj brezveze, če ne že ponižajoče. Ker moj foter imel take finte - stoj v kotu, če pa si hudo žleht pa še kleči. In pika na i je bilo klečanje na koruzi. Pol ure, če si žleht toliko, da jezikaš nazaj, uro če nisi izdala sestre ali kakšna druga pizdarija uštimana. Niti se ne spomnim za kaj. Brez veze, idiotsko in znala sem kuhati zamero - ki me je držala lep čas. Raje sem imela batine, če bi že morala izbirati. No, pa ponavadi nisem. Brez kakršnih koli vidnih čustev odslužila kazen, tako da se fotru niti pod točko razno ni sanjalo, če je učinkovalo kaj ali ne. Solze sem točila na skrivaj in ko bila milijon procentna da sem sama(to sem prenesla še v odraslo dobo..dolgo časa, zdaj vračam tole vse za nazaj - jočem kje hočeš in koliko se glih zaloge nabralo). Tako, da sta moji dve stali v kotu - enkrat ta velka(ki ji ni bilo ama nič jasno in po par minutah tole stanje prekinila) in enkrat ta mlajša, pa še to v šoli. Jaz imela vedno praktične kazni - prevelik račun telefonski(ko klicali hot linijo - zaslužit denar in plačat položnico - pod nujno nabirale lisičke, ki glih tisti čas na njuno srečo rastle tako, da so že prosile poleg -še frendičina hčera bila poleg, ker glih tak telefonarila - prosim lepo, pomagajte nam teta nat...jaz pa sedela na vrh brega in vršila nadzor - si hecna..kaj pa telefonirale sta pa lahko??? Tega kar pravi Cookie - nakupu nepravih znamk - tega nisem doživela pri svojih nikoli - vedno že v kali zatrla kakršno koli metanje - če ti ni kaj prav, pa si sama zasluži keš in kupuj kar ti duša poželi..ker keša torej takšnega ni bilo-tudi ni bilo snobizma. Mogoče sem bila še celo jaz tista, ki kupovala montove bunde in goroteksove čevlje, pa nikove trenirke (dokler ni ta mlajša imela kappino trenirko enkrat oblečeno in jo v roku pol ure raztrgala) od takrat dalje trenirka za jurja, pa čevlji za deset jurjov -ona pa vsak kamen med potjo iz šole brcne in namesto lepih sijajnih čeveljcev dobila razsul od šolna... Za takole obnašanje so krivi starši. Ko se konec koncev froc sredi trgovine poči na tla (meni sta se obedve - ta velko sem takrat naložila na bok in šibnila ven - vsa prepotena in zardela, ta mlajšo pa sem pritisnila kar sredi trgovine po ta zadnji -nad vzgojno vem ) ampak zaleglo.
-
Snega zapadlo za vzorec - toliko, da vidim, da je res bele barve. Samo mrzlo pa ko hudič.
-
Riba po imenu Vanda
-
Meni pa tale remix dober Green day vs. Oasis - Boulevar Broken Dreams
-
hvala Ale in Pujsita Kdaj ima Mickeni rd? Zdaj neki..vse najboljše mickeni
-
Pornoslav - situejšn je tam pač taka, da je fino, če še deca neki keš k bajti prinesejo. foter tam zasluži malo, mati največekrat nič, pa kup lačnih otrok. in če hočeš furat vegetarijanstvo in ne jesti svetih krav, pač pošlješ deco nabirat kamne. Stvari nikoli niso črno bele. Ja ni prav, da deca delajo. Ni prav, da umirajo od lakote. Če se torej da pomagat - zakaj ne? Hudiča - jaz sem kot otrok tudi delala - na njivi okopavala, kopala vinograd v rano pomlad, ročno sadili krompir smo v tistih časih, pa cele kilometre koruze. Pa me dan današnji ni nič manj. Aja - nihče me ni nič plačal. Domov iz šole, južina, naloga, pa hlev. Učit pa zvečer, ko si roke imel dolge skoraj do tal. Aja, mestni ljudje tega glih ne vejo. Ker mestno deco potem jaz imela in bil včasih že problem smeti dol odnest. da se povrnem h kamnom- logično, da jih ne morejo prodati naprej po ceni s katero so bili kamni kupljeni. KOnec koncev treba jih pripeljati sem. če so po uradni poti in je tega več, je treba ocariniti tole(davek+carina na tretje države).. Stroški, ki nastanejo s tem in samo tako. Bi pa ga jaz imela -rubina enega. Pa še mogoče safir tudi kakšen.
-
Ah kje pa ..samo dopoldan. V soboto zvečer naredila nekaj priprav(narezala in oprala solato, pa francosko naredila), zelenjavo si pripravila. Imam dober sistem kuhanja in dobro se organiziram - tole odkrila v času gradnje, ko morala biti hkrati za štedilnikom in mešalcem - skratka, če bi me štedilnik še malo bolj ubogal - plin nekam počasi deloval - bi bilo naravnost idealno. Danes bom naredila esihflajš - z jajci, veliko čebule in govedino bom zrezala not..pa še nekaj zraven. Ne vem glih še kaj. moram pogruntat
-
Viš to pa stane - sem škrt in taka, pa nič ne privoščim tistih 300 evrov ali koliko je že Alan plačal za izbris krsta. In mene to nič ne moti - ti zakramenti in vse ceremonije, ki so temu sledile. Pravzaprav se mi krst zdi ena lepa zadeva in kar se mene tiče - nujno potrebna. Že zato, da žlahto na kup spraviš v tistem času. Pa v osnovi ne rabiš nobenega oltarja in podobe - do lani sploh križa nismo imeli pri hiši, da župnik, ko prišel k hiši - žegnavat(to je v naših krajih še ful moderno) vedno omedlel skoraj(ko videl kako goreče vernike ima v fari)..in ugotovil, da je fajn pri nas in ponavadi ostal vsaj dve uri. Že zato, ker imel tak fajn sogovornike.. Zgrešila temo. Meni gre vsaka gorečnost na jetra. Največkrat se izkazalo, da imajo največ masla na glavi ravno ljudje, ki so poznali Sveto pismo na pamet(ko soseda uleti s citatom: tota stran, ovi odstavek, tista vrstica) dobim lahko živčaka (adventisti ali kaj že..sobotari..ali kaj..)in vedno v krizi, v kakšnem stanju bodo živali po svetu hodile. Če sploh. Pač se mi zdi, da potem na račun verske vzvišanosti, pozabijo na človečnost. Izgubijo med potjo nekje sočutje, prepričani, da lahko pomagajo samo sebi primernim ljudem. Prvi so, ki sodijo in obsojajo. Pa ne glede ali gre za versko ločnino ali katolike, muslimane. MOgoče izvzeti budisti - pa še to ne bi rekla miljavžnt procentov.