-
Št. objav
8.436 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
175
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a nataly
-
Ne skoz, ko pa - zato v izobilju. Poplave, če hočeš
-
Tule sem itak svetovni prvak sonce -0.32 strelca, neptun0,37 strelca. Sonce nima nič slabih aspektov, torej lepo položeno(neptun tudi, kaj če druga) in seveda samo prikimavam Bernu
-
Jaz tudi privoščim Naskeju
-
Jaz pa verjetno bi , ampak še nisem. Fino se imela na mitingu -dokler nas ni pregnal dež. Muzika super, za lovcaF16 taka oring udarna, za jadrilice taka nežna, da se razjočeš poleg..v glavnem fajn je bilo danes bi tudi še šla, pa se mi ne izide več.
-
Danes popoldan se prvič v lajfu s šarloto ubadala. 2x - ker v prvo premalo želatine dala..mater..matematika Nimam pojma kakšne bojo
-
Hmm - zgleda, da pride tole z leti -bolj stara, bolj začmižjena. Policajev pa nikoli ko jih nucaš. Danes že boljše - na prevezu ugotovili, da mi gre na bolje, da so se očitno v MB zelo potrudili( pa magari lapala en cajt poleg, pol ko začelo bolet pa tiho ko miš ratala) - tudi boli precej manj, sicer spet zalivala očke eno rundo v čakalnici, ker na protibolečinske tablete pozabila(antibejbi pač..ko bomo tako zelo aktivni te dneve ), mater nič več me ni sram, tulim kjer pride... hvala bogi, da sem doma res..me zdravnica spet ponujala z bolniško(pa finančni faktor zmagal) in itak.. Jutri grem na letalski miting - da bi me vreme zdržalo mater.. No -če bo še kdo tam - tista zaflikana in brez modrca sem jaz Kurimo me zebe. In hvala vsem za dobre želje po celjenju..
-
Hoj -sem še živa in ful me boli. Na preveze hodim in tak. Jokica.com
-
O thenx. grem takoj
-
Ne ne ta je nizki in srednji - le ta se lušči, visoki -sladki se uporablja z lupino. Ta je pristal v skrinji za ozimnico. Sem bila kar presenečena včeraj na vrtu, ko videla, da je nizki grah že skoraj zrel. Naj omenim, da bilo v stroku v glavnem po dva do pet semen? Sicer zato grah izredno debel (spet) Pomanjkanje čebel? Zdaj sem sendvič pospravila in en paradižnik, pa ni hudir, da se cela popackala poleg Mene pa hudo jezi, da ne vidim zadnjih par postov, ko komentiram. Kam se naj pritožim? Saj je parket še v drugih oblikah - recimo kot deščice, jaz sem bila prav panična, da mi parketar slučajno ne bi položil v obliki ribje kosti(ker me poklical v službo, da on ima pa zdaj čas in bi če nimam nič proti prišel položit parket..hvala bogi, da bilo frocovje doma..in pol mu na dolgo in široko težila po mobilcu..hvala bogi, da dedc razumel vse moje liturgije),
-
Soseda včeraj prinesla par vej češenj - in to kakšnih - kot marelice so bile ogromne - celo dobro se raztezujejo in ni jih bilo veliko razpokanih. Ampak popolnoma vodene in v ustih se kar topile. Hm..kar strašljivo zgledalo tole - nenormalno v bistvu, češnja bi naj bila rdeča, cm ali malo več velika ne pa ze eno pest skoraj. In mi še napove staro modrost, kakšne so češnje, takšna trgatev..torej v osnovi..ne bo trgatve, ker bo vse zagnililo. In končno se odpravila z gospodičem do mozaikarja In ob pol enajstih ponoči se spomnila, da nisem oluščila graha - torej sem tole delala v trdi temi in v družbi vešč. Ker ostali občani pridno zaprli vrata, da obiskovalci takšni ne pridejo not in mi dajali vzpodbudo skozi okno. Sicer pa nič novega.
-
Čuj Pujsita - v mehiških nadaljevankah pa nikoli ne dežuje kak te to?? Super si rešila stvar z natikači in kavbojkami, kaj češ komplicirat Se mi zdi, da bo tole veljalo tudi za nas - že cel teden lije ko iz škafa. Če bo šlo tak naprej, bojo Hazole ravne ratale. Sem šla po jagode popoldne pa je kar žokalo mi pod nogami. čmok, čmok..zemlja tako napita vode, da ne prepušča in imamo prave bazene. Še malo, pa se bojo žabe zaredile tam not. Češnje gnijejo, jagode tudi, kaj se dogaja na vrtu se mi niti ne sanja.
-
Bogami pa res. Ker pri nas samo še enega jurčka potem še najdli
-
Ne poznam, nimam pojma, kako se hodi po tem. Mi bomo dali namesto laminata parket - lam. Odločitev padla, tudi v kuhinjo na koncu-razen pod elemente, kjer bo keramika in tudi mozaike še moramo dati naredit. Saj ni nujno, da daš mozaičnega, lahko poskusite s klasiko ali lam parketom. Ampak ker retro, se že vse vleče - ploščice še niso šle v proizvodnjo(a naj bi šele 31.5.) parket še ni dostavljen, ker se čaka več kandidatov, da se splača v naš konec pripeljat.. samo ni sile, ker ni keramike, se tudi s parketom ne mudi, pa še keramičar si poškodoval roko. No, pa itak nima niti kaj še zdaj polagat.
-
) jaz pa tule same neumnosti kvasim:))
-
No, zakaj si polizal kroglični ležaj???? )sreča pač, da ni bil igličasti:)) Gobja juha bo danes, gruntam ali bi ajdove žgance zraven ali polento? ajdove verjetno. včeraj pa sem lisičke, ki jih nabrala pod nami - spražila. tak, da bila testeninska solata in pražene lisičke:)) uf važna
-
Pri nas jih še toliko ni, ok, tudi gobarjev še ni, nikoga nisva srečali s tavelko, niti sledi kakšnih videli, ampak preprosto so začele tule bolj pozno rast.
-
Jaz isto. Takoj iz mesta nazaj domov... Zapečkarica čisto. Še v trgovino mi je muka it. Vešče ja gnar nosijo. Čim več, tem bolje:)) Čeprav jim tudi jaz pomagam ven, če se le da. Bolijo me noge, sva s tavelko kar se nahodili danes - po gozdovih naših prelepih, tja kamor pa sva hoteli, pa ni šlo, ker prehudo poplavljen potok in nisva mogli čez. Tolažba: nihče ni mogel..in kdor bo prvi tja prilezel, se bo bogami napasel pol gob:)) Danes tašča -76 rd, foter 63 rd, jutri sestra..pojutrišnjem pa svak..mislim..koliko dvojčkov je pa tule..za izvoz:))
-
Pofočk semle - 5 jurčkov in veliko lisičk - pozabile stehtat..gobja juha bo takšna, da bo žlica not stala
-
Pozdrav v Mehiko nazaj. Zdaj sem važna - ker se mimogrede pohvalim, da imam prjatlco v Mehiki in da še celo živi tam..pa dela tudi. JA, točno. Hotel sem prijeti sonce...pozabila čisto naslov. Emšo kaj češ. Ali pa tole: je en profesor enkrat rekel: zadevo boste znali takrat, ko boste pozabili kje ste jo prebrali. Recimo, da tole pri meni zelo drži. A štedilnik si čistila faca.. No, meni so uspeli Cankarja zasrati v nulo. Saj so hoteli, da ga vredik doživljam - ziher, ampak vedno znova sem si mislila: pa ni šans, da si non stop tako..tako zagrenjen. In na koncu so se mi zagrenjeni zdeli skoraj čisto vsi. Po drugi strani pa, ko kriza z branjem...bi celo pregoltala Cankarja.
-
Važička jaz pa lenitis podpiram. Bezeg noče sam v pisker, jaz pa ga tudi ne grem nabrat..mater...bo treba zmigat tole rit, sicer bo odcvetel prej.
-
Mah kje te ti živiš? Niste nič suše imeli? Pri nas komaj včeraj malo dežja padlo. Tak, da bojo gobe verjetno jutri, ali res kot praviš čez dva dni. Borovnic pa v Hazolah mojih glih ni nekaj na voljo. (imamo pa gozdne jagode )
-
Je torej dejstvo, da smo Slovenci melanhonični, težki in zapet narod? Nimam pojma. Konec koncev kaj si pa naj misli narod, ki bere zadeve o laufanju za vozom, ter posmehovanju, pa zanikanju lastne matere, pa o nekom, ki ima slabo vest, ker nahrulil svojo mamo, ko mu prinese šalco kofeja. O nekom, ki si je na smrt želel postati nekaj več in ki se vedno znova vračal nazaj. K svojim koreninam. Bil pač kmečki čovjek, bi rekli za mejo, kjer se besede dveh držav mešajo kot za stavo. In tole laufanje za vozom me spomnilo name. Tudi laufala - samo v modernejših časih in za modernejšim vozilom. Tudi bila otrok. Ne tako bogatih staršev - po fotrovi strani se nam obetala velika kmetija z ogromno gozdovi, ki še je do zdaj nismo videli - oz. foter dobil gozdove, pa si ne ve kaj z njimi začet. Mojim predlogom se upira - predlagala mu, naj najame podjetje za vzdrževanje in čiščenje gozdov, proda les in s kešem pač plača prababici dom..torej raje daje keš od penzije, les mu podirajo prijazni sosedje, keša pa od nikoder. Nisem pohlepna, pač pa pametno praktična. No, mati naša je bila revna od najrevnih. Ampak pridna in poštena, pa tudi iznajdljiva. Štirinajst otrok na špicu zemlje. Nič od nič. Šla ženska za trebuhom za kruhom - v Nemčijo, spoznala mojega fotra, ji naredil otroka - torej mene (niti ne ve kakšno srečo..mislim..se je nekaj žalila včasih..) in kupila hišo. Pa naredila še vikend, ki ga ima sestra zdaj. Pridna levinja v glavnem - foter pa dvojček, ki nujno rabi eno tako močno žensko zraven, da ga usmerja. Se mi zdi neverjetno res, kako izključi možgane foter včasih - ga mati pošlje na njivo poškropit proti travi, pa mu vode ful ostane, ampak ne, da bi zalil tam kumarice ali paradižnik..on to vodo pripelje domov..in se čudi, kaj se te pol mati jezi nekaj nanj..ah. Ni ji lahko. Niti njemu. Aja - no tekanje za avtom. Drugi razred - 8 let. Ker torej staršev takšnih kot pač sem bila - delavskih in pridnih, ampak brez avta v tistih časih (moped, bicikl) sem lepo pešačila kar precej kilometrov do šole. V sosednji vasi imela sošolko in ta me povabi naj se peljem zraven njenih sosedov. Da ne bova peš šli. Krasno. Se bom peljala. Zelo vesela. Komaj čakala. In potem naloži dedc oni frocovje v avto - razen mene, ker mu mene pa res ni mus bilo peljati, odpelje mularijo v šolo, jaz pa lepo peš od zadaj. In še laufat sem morala, ker bi sicer zamudila šolo. Od takrat dalje je zame idiot, ki ga v lajfu nisem več pozdravila. Sošolki bilo blazno nerodno in tudi, če jo je hotel še kdaj peljat, je raje šla peš z mano. Ekola. Toliko o laufanju za vozom. Pred tridesetimi leti tole. Pustilo kakšne posledice? Je. Tudi če nabito poln avto, sem vedno pobrala in zložila v avto vso deco, da nobeden ni šel peš.
-
Ah, kje so časi, ko bi jaz lahko ženske čare v svoj prid izkoriščala. Takrat jih nisem, ker bila sramežljiva, zdaj jih pa ne, ker pozabim nanje. Itak jezik prehiti možgane vedno in pol rata kar pač rata. Lepega dne me bojo še zaprli.
-
Torej - dejstvo je, da zelo redko ali pa sploh ne, berem slovenske avtorje. Pa nimam nič proti njim. Osebno že ne. Ampak so se mi priskutili v osnovni šoli. Tako zelo zamorjeni, tako težki, brezvezni, idiotski so se mi zdeli, da lahko avtorje - slovenske seveda - preštejem na prste ene roke, ki so mi všeč, ki jih cenim in ki jih velikokrat vzamem v roke. In glej ga zlomka. Vsi so še celo živi. Prva - resnično si zasluži primat, pa ne zato, ker velika in zanimiva osebnost, ampak zaradi vpliva, ki ga je pustila na meni. Ko deklica mala ni znala brat. Črke je že poznala, jih povezovala, ker so tak rekli, se trudila, da je povezane črke prebrala s čim manj zapleti..kaj pa je tisto pomenilo, se mi pa ni niti sanjalo. In tako bilo cel prvi razred. Še mesec ali dva celo v drugem razredu. Nič ne vem na kakšni osnovi so mi dali slovenščino štiri - ostalo pa pet, da sem lahko bila odlična. Po moje so mi podarili. Ker si je ziher nisem zaslužila. No in potem sem v drugem klasu morala v knjižnico. Obvezno domače branje. Ne spomnim se katere knjige sem morala pregoltat, ampak roka je sama od sebe posegla za Kosovirji na leteči žlici. Čudni bitji, ki se pravažata na žlici, ki jima je najljubša hrana paradižnik in ki sta ničemu poznanemu podobna. Zastor je padel. Spregledala sem. Od takrat dalje vidim, kaj berem. Vidim dobesedno. Črke plešejo pred očmi, vsebina se kot na filmskem traku razvija pred mano, ugotovila sem, da imam uredniški vid - to seveda zdaj, malo velika in starejša. Bog te živi Svetlana Makarovič in veliko zdravja, ter še več takšnih otrok, kot sem bila jaz. Slepih, tipajočih prej in da jim tvoja dela dajo svetlobo v življenje. Drugi - zame ta orng veliki je Štajerec. Ima podoben smisel za humor, kot ga imam jaz. Poznam natančno takšne finte, kot jih pozna on in postanem dobre volje takoj, ko vzamem kakšno njegovo knjigo ali drugo delo v roke. To je seveda........Tone Partljič. Z ljubim Mojim atom, socialističnim kulakom, se je za vedno zapisal v anale mojih domačih avtorjev. Pa še z enimi črticami, ki sem jim pozabila naslov. Je pa tam natančno razložil, kako si je želel senviča s kupljeno klobaso, domače kiblflajš pa fliknil na železniške tire.(tole se zgodilo tudi meni) in kakšno razočaranje potem... Tretja je gospa, ki se nikoli ni pustila in pisala tako, kot ji narekuje vest in srce. To je seveda Desa Muck. Blazno jo imam rada in vesela predvsem zato, ker ona zaslužna, da zastor padel pri mojih hčerkah - z Anicami. Več pa jih ni. Ali pa se jih ne spomnim. Mlajša moja hči pravi, da je dobra tudi Janja Vidmar. Verjetno je, ampak nisem nič prebrala od nje, torej ne vem. Vem, od tistega, kar sem jaz brala in po tistem lahko sodim.
-
Neznanje in nepotrpežljivost me je zdaj zaj. Tolikokrat sem kliknila objavi komentar, da ga je. In to bogami vsaj šestkrat. Tak, da ni druge. Treba bo zapolniti te kracarije, ker še nisem skužila kako se zbrišejo