Se mi zdi, da se celo življenje prilagajamo. Non stop spreminjamo. Vsaj jaz no. Lahko se prilagodim v marsičem, vendar imam meje, ki jih ne prestavljam. Pa čeprav sem potem mogoče kao sebična. Včasih sem jih, zdaj pa ne. Še vedno moram biti jaz, še vedno moram čutiti svobodo okrog sebe..noro ja, saj..bluzim nekaj. Menda imava srečo. Podobne želje, slični okusi. Nama je zadnjič nekdo rekel, da bova prišla do prave preizkušnje, ko bova opremljala..itd.sva se kar smejala. Nič preizkušnje ne bo...ker se znava prilagoditi...in poslušati...tukaj. Ampak zame prilagajanje ne pomeni, da bom kimala njegovim željam in predlogom. Pomeni, da bom razmislila o tistem, dodala svoj predlog, potem pa se bova odločila, kaj je najbolje.