Ok. Pa še nekaj mojih izkušenj s sosedi. Ko smo se pred 11 leti preselili je na nas dobesedno navalila ena familija - v bloku seveda. Pijačka ena, kava, narezek. Pomisliš uuuuaaaaauu kako krasni ljudje. Kakšen sprejem, neverjetno. Potem smo nabaljali pohištvo. Je prišibala taista soseda in v hipu izničila najino veselje nad novo kuhinjo. Zakaj kupuješ belo pohištvo???? Vse se bo videlo na elementih. Otroci ti bodo uničili stole..blabla. Postala je kuhana in pečena pri nas. Vedela za vsak obrok, ki sem ga kuhala na kakšen način in zakaj. Vneto sodelovala pri prepirih, ki so izbruhnili...in tako naprej. Zasebnost je šla v nulo. Če bi to hotela bi ostala pri starših. Še spolnost je šla skoraj po gobe, ker je čepela dokler ni kateri zaspal na kavču v dnevni, zjutraj pa zarana zvonila, ker bi pač pila kavo. Potem pa je bilo enkrat dovolj. Ko sem popoenila in streskala z vrati je cel blok vedel kako pasja znam biti. Zdaj imam mir. Dober dan, kako gre..je vse kar spregovorim z njo. In z ostalimi. Včasih pomagam eni starejši gospe odnesti nakupljeno, potem malo pokramljava in to je to. V stanovanje ne spuščam več nikogar. Isto na parceli. Če si izposodim kaj, naslednji dan vrnem. Dober dan in nekaj kratkih stavkov je čisto dovolj. In Sanjalica...tisto on nezmotljivosti niti slučajno ni letelo nate. Samo začetno razmišljanje. Verjamem da poskušaš razumeti, jaz tudi