NVK

ja.. sej jst sm zmeri pametna.. ampak tud sama se dostikrat borim sama s sabo, včasih celo proti sebi. tud jst mam podoben problem.. ampak veš.. ravno ti problemi nas lahko dvignejo na višjo raven našega razuma. O vem in samo to me žene. Na sebi delam intenzivno že eno leto. Naletel sem na hude stvari, 3,4 mesece od jutra do večera se je zdelo, da je edina rešitev samomor. Soočal sem se s krivico, ki so mi jo delali starši, okolica - normalno prvo bes in jeza a že samo to si priznat, kaj šele ven dat je grozno. A ko to preživiš si zjutraj že lažje pogledaš v ogledalu in se si nasmejiš. Ko si upaš sprostit to jezo in bes neglede na dvome in strahove se zgodi čudež, vidš kako si si sam vse te situacije skreiral in ravno skozi nespoštovanje in uklanjanje volji drugim si nalagaš breme češ ˝saj drugega nisem vreden˝. Ta nevrednost - nevrednost ljubezni pa je temelj vseh krivic, ki ti jih kao okolica prizadaja. Če se počutiš vreden vloge predpražnika boš to vlogo v življenju tudi igral. Kljub temu, da v dokončno mojo osvoboditev preteklosti trenutno ne verjamem, vem, da bo prišlo jutro, ko si bom podal roko in potem bom se znal postaviti v bran, kadar se mi bo dogajala krivica ali pa bodo pričakovanli od mene nekaj kar nisem. In lahko bom pristen in se tega ne bom bal ali si očital. Bom enostavno jaz, v vsem svojem sijaju angelskem in hudičevem, kar bo dana situacija za moje dobro zahtevala. Tako bom v srcu nosil ljubezen, ljubezen do sebe in bom lahko vse situacije premagoval ne pa se jim uklanjal. Ljubezen bom imel, jo lahko razdajal in jo tudi prijemal. Do takrat pa samo ravno skozi pekel, tudi pekel ima svoje meje . Doorwoman.p super človek si, čutim. Želim ti polno ljubezni, vere in upanja.

O doorw..., hvala. Tak kot si ti povedala čutim tudi jaz, le da si ti objektivna, jaz pa tega trenutno še ne zmorem. Čustva me trgajo in neznam in nočem jih krotit. Imam to lastnost, da vse tiste ˝grde˝ misli, ki pa hočeš nočeš predstavljajo tudi del mene in tako lepo bi bilo, če bi našel eno (upam na čudež in bo to ona) s katero bi lahko te ego zmešnjave delil in bi potem skupaj ugotavljala kaj imava oba s tem. Vem, da je mojo iskrenost potrebovala tudi ona, normalno, reagiral pa je prizadeti ego. Vem, da je iskren in pristen odnos (ta potrebuje pa ogromno razumevanja, si priznavanja in nato odpuščanja sebi in soudeleženemu v situaciji) edino gnojilo za rast ljubezni. Samo to si želim LJUBEZNI in se zavedam, da ego hitro podleže skušnjavi in se ne zaveda posledic a ta način je edini, delaj in pusti delati kar čutiš, skozi to raste LJUBEZEN skozi sprejemanje in odpuščanje a najprej sebi. Upam, da nisem preveč nerazumno opisoval moja razmišljanja. HVALA TI. Veš kako zelo mi pomagaš in mislim, da me razumeš. Vsaka situacija je prava.

Kako se danes počutim,... - jeza (na sebe, na njo) - žalostno (zdi se mi, da mi ne bo uspelo (sedim na dekadentni kompoziciji, smer - dekadenca) - strah me je, kaj bo prinesel dan, kaj jutri - SAM SEBI, SEM NAJVEČJI PROBLEM.

Čez plot res nisem skakal, ker nisem imel jajc, sem ji pa za vse svoje namere povedal, tak da sem si lajšal dušo (kao sem pošten in sem ji vse svoje blodnje povedal in pričakoval odpuščanje). Saj več ne vem, kaj je sploh bilo, sam vem, da umiram, tak se počutim. Ne vem, nisem dovolj/pravi moški za njo. Blede se mi od jutra do večera, skoraj sem že čist obupal nad sabo. Ko sem se začel zavedat sem začel dajat vse od sebe, res čist vse kar premorem, ni bilo dovolj. Sam sem si kriv. Če sebe nimaš rad in se preziraš in se počutiš prezira vreden, to tudi dobiš. Sam še čakam na trenutek, ko se dokončno zlomim. Bomo videli, kaj bo potem. Hvala ti doorwoman.p

Jaz sem bil s svojo bivšo 4 leta skupaj. Od začetka, je bilo tako kot v pravljici (še danes ne morem verjet). Kmalu sem menda začutil. da imam za pokurit ogromno količino ljubezni in sem veselo in nezavedno da iz tega kurjenja nastaja pepel začel to izkoriščati. Do njenih čustev sem se obnašal svinjsko in zlorabljajoče. Verjemite trpela je a meni se je zdelo, da sem najbolj fer in pravičen. Po enem prelomnem dogodku se je ves ta pepel mojega nezavedanja vsul name. Takrat sem se začel zavedat, kaj ji oz. nama moje obnašanje počne. Uvidel sem, da sem totalni kreten in začel sem se zavedati, kaj imam (oz. sem imel). Nato sem skušal vse lepo poraviti in nama z njeno pomočjo pričarati pravljico nazaj. Trudila sva se, zelo, a ognja zame v njen nisva mogla prižgati več. Ne vem ali je samo moja iluzija, da bi ga bilo mogoče prižgati nazaj. Nazadnje sva se odločila, da prekineva in počakava kaj bo. Kmalu ji je Bog namenil drugega meni pa se podira svet. Vedno bo v mojem srcu, a nikoli več ob meni. Lepa je kot princesa, tako zunaj kot notri. Bog, pomagaj mi, da preživim in potem naj se zgodi, kar je tvoja volja. Če bo tako me čaka še ena pravljica katero bom pa znal ohranit pri življenju. ....., hvala ti za vse, dala in naučila si me več kot kdorkoli in imam te rad bolj kot kogar koli. ADIJO, upam, da ko bo ta faza mimo, da ti bom želel vso ljubezen tega sveta, do takrat te pa ..., pogrešam . Na nek način, vedno tvoj in ti moja.