Cipcy mojo sožalje. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif Jaz se na smrt babice pripravljan že leta in leta, ker med nami je že zdavnaj samo še fizično. Letos avgusta je dopolnila 90 let. Recimo, da sem sedaj nekako pripravljena. Lani meseca decembra je bila že čisto na robu smrti. Namreč zbolela je. V domu so jo začeli umetno hraniti. Moj oče mi je rekel, da bi bilo najbolje, da odklopijo vse aparature, ker nima smisla jo držati pri življenju na takšen način. Spomnem se, da sem takrat jokala ko dež, ker sem se počutila krivo. Nisem jo šla obiskat najmanj 5 let. Čez bolečino, ki sem jo čutila ob vsakem njenem obisku nisem mogla, in zaradi tega sem nehala z obiski vendar to da jo ne vidim pred smrtjo mi ni dalo miru. Pa tudi to sem si očitala, ker preden je zbolela sem si skoz govorila, da moram it jo obiskat pa sem si rekla saj bom šla, saj bom šla in nikakor da se odločim. Skoz sem nekaj cincala. Mislila sem, da je sedaj prepozno samo bila sem v zmoti na mojo srečo. Ni bilo prepozno, ker je znova začela sama jesti. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Nekak sem to vzela kot neko opzorilo iz višje sile, naj se ne igram in naj ne odlošam z obiskom, ker naslednjič bo morda res prepozno. No pol marca sem jo šla pogledat. Občutki nepopisni. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/flower.gif Ona je še edina živa babica. Dedka pa nimam več. Drugače pa smo trije vnuki. Jaz sem najmlajša in najbolj navezana za njo. Zelo lepe spomine imam na njo. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif Zalaya upam, da se boš porihtala. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/crossfingers.gif Z