Cipcy ja pol me pa ziher razumeš kako zelo težko je v takšnih primerih. In ja boli, ko pes. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/crying.gif Saj zaradi tega je nisem več hodila obiskovat leta in leta. Z mislijo sem bila pa vedno pri njej. Pri moji babici sem pa jaz najmlajša od vnukov in z njo sem od vedno imela en tak zelo special odnos. Od vnukov sem bila jaz tista najbližja njej. Imam čudovite spomine na njo. Je bila pa ona drugače dama, lepa ženska, visoko izobražena. Gladko, ko po tekočem traku je govorilo francosko in nemško. Jezika je imela v mezincu. Pa lepo je pela in klavir igrala. Se spomnem, da je imela na enem črnem stolu v njeni sobi note raznovrstih melodij še iz njene mladosti in včasih se je usedla in igrala. Krasno je igrala klavir ma kako lepo. Jaz sem kar kurjo polt dobila, ko sem jo poslušala. Pa risala je tudi zelo lepo. Vem, da še kot majhen otrok sem jo morala prav prositi da mi kaj nariše v spominsko knjigo, ker ni želela pa nevem zakaj ne. Pol sem jo morala čakati pol leta, da mi je narisala ker ni in ni hotela. No na koncu sem le dočakala hehe... Je pa ona prihajala iz premožne družine. Njeni starši so bili bogati. Imeli so eno ogromno trgovino s prehrano. Ko je bila pa vojna je trgovina propadla. Težki časi so bili. Ja res je premagala sem sama sebe in sem prav ponosna, da sem to storila. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Sicer nevem kaj hudiča se z mano dogaja vendar čutim, da se zelo spreminjam in še posebno na čustveni plati do mojih najbližjih. Moj obisk k babici, ki sem se ga izogibala leta in leta zaradi bolečine pa sedaj vrata odpiram osebam do katerih sem gojila jezo in težke zamere.... Moram reč, da so spremembe, ki jih občutim vsekakor pozitivne in imam občutek kot, da sem na eni čisti prelomnici. Kaj pa vem....