Pozdravljen. Neke podobne težave so v neki meri, sicer veliko manj, dajale tudi mene. Vedi, da si se v ta svet rodil zaradi sebe, tako, kot se bodo tvoji otroci(če jih boš kdaj imel, seveda ) zaradi sebe. Če se bojiš ljudi, te muči socialna fobija. Jaz sem šele pred kratkim izvedel, da sem jo nekoč imel, zahvaljujoč pokowcu. http://www.nebojse.com Antidepresivi niso rešitev na dolgi rok, srčno upam zate , da jih nekega dne ne boš več potreboval. Nič ni tako težkega v življenju, da se ne bi dalo uredit, pa čeprav na začetku izgleda brezupno. Sicer to ne bo delovalo takoj, ampak šele čez nekaj časa, vedi pa, da če oni tvoje suverene, samostojne odločitve ne morejo sprejeti, TO NI TVOJ PROBLEM!, ampak njihov problem. Pravzaprav so več ali manj vsi takšni starejši ljudje, ki tarnajo in jokajo, kako so jih vsi otroci zapustili in kako so oni osamljeni in bogi, v resnici navadni gnjavatorji. Vem kako to gre, sem še pred osmimi leti pošto nosil po deželi (preko študentskega servisa). Tudi jaz sem imel smolo in se rodil takšnim ljudem. Gnjavatorji ne morejo sprejeti tega, kakšen si. Neprestano: "s teboj je nekaj narobe in moraš se spremenit, s teboj je nekaj narobe in moraš se spremenit, s teboj je nekaj narobe in moraš se spremenit, s teboj je nekaj narobe in moraš se spremenit ... :xx!: