Ja. 12-16 in 18-20. Resno razmišljal o samomoru sem samo pri 18ih, tam pri 20ih sem bil samo še depresiven, pa še to večinoma pozimi. V bistvu sem imel socialno fobijo, ampak sem to izvedel šele pred kratkim(hvala pokowcu ). S pomočjo prijateljev in sodelavcev, prav prijalo pa je tudi, da sem takrat(torej takoj po 20em letu) ene 4 leta živel v Lj, torej proč od doma, kjer so mi neprestano razlagali, da sem itak največji idiot in da ničesar ne znam narediti, kot je treba. No, v službi sem bil zelo uspešen (danes ne gledam več tako na to, ampak takrat pa je bilo zelo pomembno), drugo pa so prijatelji, ker sem si takrat končno našel neke "normalne", saj, tvoji prijatelji so tisti, ki ti dajejo nek občutek lastne vrednosti, v smislu, da nekomu nekaj pomeniš. Tretja pomembna stvar je sklenitev dolgoletne zveze pri 22ih. Ehm, no, potem je bilo pa cel kup težav sproti za reševati, nekatere so še danes. Ena takih je nestrpnost (skoraj uspešno odpravljeno), recimo.