Kakor kdaj..... Ko sem rak, se počutim nevidna in si včasih tudi domišljam, da sem nevidna, da me ljudje ne opazijo, skrijem se v kot in opazujem, tipam ali je varno ali ni......če se počutim ok....potem ni ovir....začnem blablabla...To bi Marsa gotovo poimenovala moja Luna v dvojčkih....in pol se ljudje čudijo, češ, še vedeli prej niso, če sploh imam glas. Ko se počutim ql in dobro, vstopim v prostor in **oblajam** takoj kaj dogaja, malo se pohecam in to je to....takrat je kriza, če so kaki resni okoli, mene z dolgimi facami, ali pa taki, ki se sprenevedajo, da so kao sofistricirani v bistvu so pa dolgočasneži.... Potem je še trejta varijanta, ki je mešanica obeh ali pa, ko čutim energijo osebe :xx!: , takrat, grem vedno stran in se odstranim, ne prenesem :xx!: energij.