jaz bi isto rekla, kot vsi pred menoj. Občutki praznine so včasih tako globoki in zelo težki, ne vidimo konca ne kraja in nobenega smisla v tem. Kot si sama rekla, okoli tebe veliko ljudi ti imaš ta grozen občutek kako sama si ....in v kaki drugi situaciji, ko si res sama, se ne počutiš osamljena. Jaz bi rekla, da so taki občutki normalni in da gremo vsi skozi te faze. Ključ je v tebi, to je čas zorenja, čeprav izgleda, kot **izgubljanje časa**, se boš lepega dne zbudila iz svoje otopelosti, tako jaz imenujem to pri sebi. Ko je veliko ljudi okoli mene, jaz imam pa preklemanski občutek, kako sem sama in osamljena, ko me zadane težak moment in se mi začnejo rolati težke stvari v glavi....takrat vem, da je to čas za odmik v samoto in potem pajsam in tenstam, ta težka občutenja.....ne vem koliko časa traja od nekaj dni do nekaj tednov, odvisno od situacije in obdobja. To se mi je včasih sprožalo, če sem odšla kam od doma ali pa recimo ob polni luni. Neguj se imej se rada Pa mine.....